Splošna
avdienca: Zaroka kot čas za 'delo na ljubezni'
Zaroka je čas, ko sta dva poklicana, da »delata na ljubezni«.
Gre za delo, ki je skupno in porazdeljeno med zaročenca ter gre v globino. Počasi
se odkrivata od blizu: »Moški ''se uči'' ženske,
ko se uči te
ženske, svoje zaročenke; in ženska ''se uči'' moškega, ko se uči tega moškega, svojega zaročenca.« Tako je povedal papež Frančišek med sredino splošno avdienco,
ko je v središče kateheze postavil zaroko. Z zavezo ljubezni med moškim in žensko,
ki je zaveza za vse življenje, se ne improvizira, ne naredi se je z danes na jutri,
ne obstaja »ekspresni zakon«. Na ljubezni je treba delati, je izpostavil. »Zaveze ljubezni med moškim in žensko se uči in se jo izpopolnjuje … Iz dveh
življenj narediti eno samo je skoraj čudež, čudež svobode in srca, zaupan veri.« Priprava na zakon je po papeževih besedah pomembna, pri
čemer je poudaril pomen predzakonskih tečajev. Nekateri pari prihajajo na tečaj nekoliko
proti svoji volji. A ob koncu so zadovoljni in hvaležni, kajti v resnici so našli
priložnost, pogosto edino, za premislek o svoji izkušnji na način, ki ni banalen.
Res je, da so mnogi pari skupaj že dolgo časa, morda celo intimno, včasih skupaj živijo,
a »se ne poznajo zares«. In zato je po papeževem prepričanju treba »ponovno
ovrednotiti zaroko kot čas medsebojnega spoznavanja in skupnega načrta«.
Papež
Redu manjših bratov o majhnosti in bratstvu
S svetim očetom so se prejšnji teden srečali udeleženci
generalnega kapitlja Reda manjših bratov, ki še vedno poteka v Assisiju. Papež je
v govoru izpostavil majhnost in bratstvo, ki sta del frančiškanske karizme, med drugim
pa tudi posvaril pred pretirano navezanostjo na posvetne dobrine. »Majhnost pomeni tudi izstopiti iz samih sebe, iz lastnih shem in osebnih pogledov.
Pomeni iti onkraj struktur, ki sicer so koristne, če se modro uporabljajo; onkraj
navad in gotovosti, da bi pričevali konkretno bližino revnim, stiskanim in izključenim
s pristno držo razdeljevanja in služenja,« je
povedal papež. Tudi bratstvo na bistven način pripada evangeljskemu pričevanju: »Vaša redovna družina je poklicana izraziti to konkretno
bratstvo preko ponovne obuditve vzajemnega zaupanja v medosebnih odnosih, da bo svet
videl in veroval, ko bo prepoznal, da Kristusova ljubezen ozdravlja rane in daje enost.« Manjši bratje so po papeževih besedah poklicani biti »prinašalci usmiljenja, sprave in miru … To poklicanost
in poslanstvo boste rodovitno uresničili, če boste vedno bolj red v izhodu.«
Papež
o novi evangelizaciji
»Nova evangelizacija je torej tole: zavedati se Očetove
usmiljene ljubezni, da bi tudi mi postali orodja zveličanja za naše brate,« je izpostavil papež med avdienco s člani Papeškega sveta
za pospeševanje nove evangelizacije. Dejal je, da so velike spremembe našega časa
kot »provokacije«, da bi sprejeli »znamenja časov, ki jih
Gospod ponuja Cerkvi«, in bi ta »prinašala Jezusa Kristusa ljudem našega časa«. Poslanstvo je vedno isto, a »jezik, s
katerim se oznanja evangelij«, bi bilo treba
»prenoviti s pastoralno modrostjo«. Po Frančiškovih besedah je to bistvenega pomena, da bi
nas naši sodobniki razumeli in da bi katoliško izročilo lahko nagovorilo kulture današnjega
sveta ter jim pomagalo odpreti se za rodovitnost Kristusovega sporočila. Izzivi današnjega
časa so veliki in Cerkev jih mora sprejeti za svoje, je zatrdil. To je namreč tisto,
kar ljudje danes pričakujejo od Cerkve: da zna »hoditi
z njimi in nuditi družbo pričevanja o veri«,
ki spodbuja solidarnost do vseh, predvsem do najbolj samih in izključenih. »Koliko revnih, tudi revnih v veri, čaka na evangelij, ki
osvobaja!« Koliko moških in žensk na bivanjskih
periferijah, ki jih je povzročila potrošniška družba, čaka na našo bližino in solidarnost!
Evangelij je oznanilo Božje ljubezni, ki nas po Jezusu Kristusu kliče, naj smo soudeleženi
v njegovem življenju.
Atentat
na življenje je …
»Ko govorimo o človeku, nikoli ne pozabimo na vse atentate
na svetost človeškega življenja,« je papež povedal
članom Združenja znanost in življenje. Takole je nadaljeval: »Atentat na življenje je splav. Atentat na življenje je pustiti umreti naše
brate na barkah v Sicilijski ožini. Atentat na življenje je smrt na delu, ker se ne
spoštujejo minimalni varnostni pogoji. Atentat na življenje je smrt zaradi podhranjenosti.
Atentat na življenje so terorizem, vojna, nasilje, a tudi evtanazija. Ljubiti življenje
pomeni vedno skrbeti za drugega, hoteti mu dobro, gojiti in spoštovati njegovo transcendento
dostojanstvo.«
In še …
V minulem tednu je izšla papeževa poslanica za svetovni dan misijonov. Papež je prav tako poslal nekaj sporočil za posebne priložnosti. Udeležence
ekumenskega dogodka v Phoenixu v Texasu je nagovoril preko video sporočila. Konfederaciji oratorija svetega Filipa Nerija pa je napisal pismo ob 500-letnici rojstva njihovega ustanovitelja. Na obisku
ad limina apostolorum v Vatikanu so prejšnji teden bili škofje iz Dominikanske republike. Med političnimi predstavniki pa izpostavimo srečanje papeža Frančiška s slovenskim
predsednikom vlade Mirom Cerarjem.
All the contents on this site are copyrighted ©. |