Papež o evangelizaciji in katehezi: Kako vzgajamo v veri?

VATIKAN (petek, 29. maj 2015, RV) – Na avdienci s papežem Frančiškom so danes bili člani Papeškega sveta za novo evangelizacijo. Ta teden so namreč imeli plenarno zasedanje, posvečeno temi odnosa med evangelizacijo in katehezo. Sveti oče jim je spregovoril o glavnih izzivih nove evangelizacije v današnjem času, katehezo pa opisal kot prostor, znotraj katerega zori življenje kristjanov.

Sprejeti znamenja časov, prenoviti jezik, hoditi z ljudmi
Velike spremembe našega časa je papež opredelil kot »ugodno provokacijo«, da bi sprejeli »znamenja časov, ki jih Gospod ponuja Cerkvi«, in bi ta »prinašala Jezusa Kristusa ljudem našega časa«. Poslanstvo je vedno isto, a »jezik, s katerim se oznanja evangelij«, bi bilo treba »prenoviti s pastoralno modrostjo«. Po Frančiškovih besedah je to bistvenega pomena, da bi nas naši sodobniki razumeli in da bi katoliško izročilo lahko nagovorilo kulture današnjega sveta ter jim pomagalo odpreti se za rodovitnost Kristusovega sporočila. Izzivi današnjega časa so veliki in Cerkev jih mora sprejeti za svoje, je zatrdil. To je namreč tisto, kar ljudje danes pričakujejo od Cerkve: da zna »hoditi z njimi in nuditi družbo pričevanja o veri«, ki spodbuja solidarnost do vseh, predvsem do najbolj samih in izključenih. »Koliko revnih, tudi revnih v veri, čaka na evangelij, ki osvobaja!« Koliko moških in žensk na bivanjskih periferijah, ki jih je povzročila potrošniška družba, čaka na našo bližino in solidarnost! Evangelij je oznanilo Božje ljubezni, ki nas po Jezusu Kristusu kliče, naj smo soudeleženi v njegovem življenju. »Nova evangelizacija je torej tole: zavedati se Očetove usmiljene ljubezni, da bi tudi mi postali orodja zveličanja za naše brate,« je izpostavil papež.

Kateheza, ki pomaga zoreti v usmiljenju
Pojasnil je, da je to zavedanje zasajeno v srce vsakega kristjana ob krstu in zatorej mora rasti, da bi rodilo veliko sadov. In tu je pomembna kateheza, je pripomnil sveti oče: »Kateheza kot prostor, znotraj katerega življenje kristjanov zori, da bi izkusili Božje usmiljenje.« A ne neke abstraktne ideje o usmiljenju, ampak kot konkretno izkušnjo, s katero dojamemo svojo šibkost in moč, ki prihaja od zgoraj. Papež Frančišek je dodal, da je prošnja za pomoč že prvi korak Božjega usmiljenja k nam. Bog nas namreč prihaja reševat našega slabotnega stanja, v katerem živimo. Njegova pomoč pa je v tem, da nam pomaga sprejeti svojo navzočnost in bližino. Dan za dnem, v stiku z njegovim sočutjem, lahko tudi mi postanemo sočutni do drugih.

Sveti Duh – odpira srce in odpira misli
Kot glavnega protagonista evangelizacije je papež navedel Svetega Duha. Ta je oblikovalec rasti Cerkve v razumevanju Kristusove resnice. On je tisti, ki »odpira srca vernikov in jih spreminja, da bi prejeto odpuščanje lahko postalo izkušnja ljubezni do bratov«. Sveti Duh prav tako »odpira misli« Kristusovim učencem, da bi še bolj temeljito razumeli potrebno zavzetost in načine, s katerimi dati težo in verodostojnost pričevanju.

Kako vzgajamo v veri?
Vprašanje, »kako vzgajamo v veri«, po besedah papeža Frančiška ni retorično, ampak bistveno. Odgovor zahteva pogum, ustvarjalnost in odločitev, da se podamo na poti, ki so včasih še neraziskane. Kateheza kot del procesa evangelizacije mora iti »onkraj preproste šolske sfere« ter vernike že kot otroke vzgajati za »srečanje s Kristusom, ki je živ in dejaven v svoji Cerkvi«. Srečanje z njim je namreč tisto, ki zbuja željo, da bi ga bolje poznali, mu sledili in postali njegovi učenci. »Izziv nove evangelizacije in kateheze zatorej stavi ravno na to temeljno točko: kako srečati Kristusa, kateri kraj je najprimernejši za srečanje z njim in hojo za njim,« je papež sklenil svoj govor.