Pri papežu škofje Dominikanske republike

VATIKAN (četrtek, 28. maj 2015, RV) – Sveti oče se je danes srečal s škofi Dominikanske republike, ki se ta teden mudijo na obisku ad limina apostolorum v Vatikanu. V govoru, ki so ga škofje med avdienco prejeli v branje, je izpostavi pojav migracije, probleme kot je trgovina z drogo in ljudmi, potrebo po zaščiti družine in zakonske zveze ter tudi varovanje okolja.

Skrb za migrante
Frančišek v ospredje postavi migracijo in migrante, katerim morajo škofje Dominikanske republike nameniti posebno pastoralno in karitativno pozornost. Poleg migrantov, ki se preseljujejo znotraj otoka, sveti oče izpostavi tiste, ki prihajajo s Haitija in iščejo boljše življenjske pogoje. Papež škofe spodbuja, naj še naprej »sodelujejo s civilnimi oblastmi pri uresničevanju solidarnih rešitev za tiste, ki so brez osebnih dokumentov ali so jim zanikane temeljne pravice«. Neodpustljivo je, če se ne spodbujajo iniciative bratstva in miru med dvema državama, ki skupaj tvorita čudovit karibski otok, zapiše Frančišek. Pripomni, da je pomembno priseljence vključevati v družbo in jih z dobrodošlico sprejeti v cerkvene skupnosti. Pri tem izrazi zahvalo tistim, ki že delujejo na tem področju in se zavzemajo za trpeče. Gre namreč za »ljubečo in skrbno gesto do brata, ki se čuti samega in nezaščitenega in s katerim se je poistovetil Jezus«.

Problemi, ki pestijo narod
Papež Frančišek izpostavi, da se škofje Dominikanske republike z velikim naporom posvečajo težkim problemom, ki pestijo njihov narod, in našteje trgovino z drogo, trgovino z ljudmi, korupcijo, družinsko nasilje, zlorabe in izkoriščanje otrok ter socialno negotovost. Med evangelizacijo in pospeševanjem celostnega človeškega razvoja obstaja tesna povezanost, zato si mora Cerkev kot Mati vedno prizadevati za blaginjo najbolj nesrečnih oseb.

Govoriti o lepoti krščanskega zakona
Sicer pa se Cerkev v Dominikanski republiki sooča z mnogimi izzivi našega časa, ki se nanašajo na družbeno in cerkveno življenje, pri čemer papež posebej izpostavi družino. Zapiše, da »zakonska zveza in družina prestajata globoko kulturno krizo«. Vendar pa to ne pomeni, da sta izgubili pomembnost, ravno nasprotno, še bolj je namreč zaznati njuno pomembno vlogo. Družina je kraj, kjer se osebe »učijo skupaj živeti razlike, odpuščati in doživeti odpuščanje, kjer starši posredujejo svojim otrokom vrednote in predvsem vero«. Zakon, ki je pojmovan kot zgolj »oblika čustvene zadovoljitve«, ne more dati temeljnega prispevka družbi. Papež Frančišek pri tem škofe spodbudi, naj se v prihajajočem letu Božjega usmiljenja še bolj posvetijo zakonu in družini ter spravi kot mirnemu sobivanju. Pri tem navede besede iz apostolske spodbude Cerkev v Ameriki: »Nujno je obsežno katehetsko delo glede krščanskega ideala o zakonskem občestvu in družinskem življenju, ki vključuje očetovsko in materinsko duhovnost. Več pastoralne pozornosti je treba nameniti vlogi moškega kot moža in očeta ter tudi njegovi odgovornosti, ki jo mora deliti z ženo glede zakona, družine in vzgoje otrok« (Cerkev v Ameriki, 46). Papež škofe spodbudi, naj si še naprej prizadevajo govoriti o lepoti krščanskega zakona: »Poročiti se v Gospodu je dejanje vere in ljubezni. Zakonca po svoji svobodni privolitvi postanega posredovalca Božjega blagoslova in milosti za Cerkev in družbo.«

Skrb za duhovnike, formacija semeniščnikov
Frančišek seveda ne pozabi na duhovnike in škofe spodbudi, naj skrbijo za vsakega posebej in ga branijo pred volkovi, ki napadajo tudi pastirje. Kar se tiče semeniščnikov je pomembna človeška, intelektualna in duhovna formacija, ki zagotavlja resnično srečanje z Gospodom, da bi se prispelo do prave pastoralne predanosti in čustvene zrelosti, ki zagotavljata zvestobo celibatu ter življenje in delo v občestvu. Celinski misijon, ki ga predlaga dokument iz Aparecide, ter lokalni pastoralni načrti, so osnova za sodelovanje med lokalnimi Cerkvami, vendar pa niso dovolj. Celotno vsakdanje življenje prebivalstva mora biti prepojeno z misijonom, zato je pomembno vlagati tudi v doktrinalno in duhovno formacijo laikov, da bodo lahko še bolje pričevali o Kristusu v okoljih, ki jih škofje, duhovniki in posvečene osebe ne dosežejo.

Ohranjati in varovati naravno okolje
Ob koncu govora papež spregovori o naravni lepoti Dominikanske republike ter spodbudi k prizadevanju na področju ohranjanja in varovanja okolja: odnosa med človekom in naravo ne smejo nikoli voditi pohlep, manipulacija ali pretirano izkoriščanje, ampak trud za ohranjanje božje ubranosti med ustvarjenimi bitji in stvarstvom, v korist prihodnjih generacij.