VATIKAN (ponedeljek, 25. maj 2015, RV) – Kdor je bogat, naj dela tako, da bo njegovo bogastvo služilo skupnemu dobremu. Obilje dobrin, uporabljenih na sebičen način, je žalostno, odvzema upanje in je izvor vseh oblik pokvarjenosti.
Današnja papeževa homilija med jutranjo mašo v kapeli Doma sv. Marte je bila razlaga
evangeljskega odlomka o bogatem mladeniču, ki sreča Jezusa. Ta vsebuje znane besede
o kameli in šivankinem ušesu, ki nam govorijo, kako se »navdušenje« za Kristusa
hitro lahko preoblikuje v »žalost in zaprtost vase«. Mladenič je namreč hotel
hoditi za Jezusom in mu je zagotovil, da se je vedno držal zapovedi. A njegovo razpoloženje
in drža sta se povsem spremenila, ko mu je Učitelj povedal, kaj je zadnji korak, ki
mu manjka: prodati vse dobrine, jih dati ubogim in šele nato priti in hoditi za njim.
Veselje in upanje bogatega mladeniča sta nenadoma izginila. Svojemu bogastvu se namreč
ni hotel odpovedati.
Navezanost na bogastvo je začetek vseh vrst pokvarjenosti
»Navezanost na bogastvo je začetek vseh vrst pokvarjenosti.«
Osebne pokvarjenosti, pokvarjenosti poslov, tudi majhne trgovske pokvarjenosti tistih,
ki od prave teže odvzamejo 50 dekagramov, politične pokvarjenosti, pokvarjenosti pri
vzgoji itd. Papež je pojasnil, da je tako zato, ker tisti, ki živijo v navezanosti
na svojo oblast in na svoje bogastvo, menijo, da so že v raju: »So zaprti, nimajo
obzorja, nimajo upanja. Na koncu bodo morali zapustiti vse.«
Sterilno in žalostno življenje
V posedovanju bogastva obstaja »skrivnost«,
je nadalje pojasnjeval papež. Bogastvo je sposobno zapeljati, lahko nas pripelje do
tega, da verjamemo, da smo v nekakšnem zemeljskem raju. A le-ta je v resnici kraj
brez obzorja. Spominja na neko četrt, ki jo je papež Frančišek videl v sedemdesetih
letih. V njej so živeli premožni ljudje, ki so se pred tatovi zavarovali z utrjenimi
mejami. Živeti brez obzorja predstavlja »sterilno življenje«. Živeti brez
upanja predstavlja »žalostno življenje«. Navezanost na bogastvo nas naredi
žalostne in sterilne. »Pravim 'navezanost', in ne 'dobro upravljanje z dobrinami',
kajti bogastvo je namenjeno skupnemu dobremu vseh.« Če ga Gospod neki osebi da,
želi, da ga ta uporabi za dobro vseh ljudi. Če ga bo obdržala le zase in zaprla v
svoje srce, bo le-to postalo pokvarjeno in žalostno.
Razširiti roke, odpreti srce, odkriti obzorje
Bogastvo brez velikodušnosti nam daje verjeti, da
smo mogočni kot Bog. Na koncu pa nam odvzame tisto najboljše, upanje. Toda Jezus v
evangeliju, kot je na koncu še poudaril papež Frančišek, nam kaže pravi način, kako
živeti obilje dobrin. To je prvi izmed blagrov: »Blagor ubogim v duhu. To pomeni:
odreči se tej navezanosti in delati tako, da bo bogastvo, ki mu ga je Gospod dal,
služilo skupnemu dobremu. To je edini način. Razširiti roke, odpreti srce, odkriti
obzorje. Če pa imaš roke sklenjene, imaš srce zaprto kot tisti človek, ki je prirejal
gostije in nosil razkošna oblačila, nimaš obzorja, ne vidiš drugih, ki potrebujejo
pomoč, in končal boš kot tisti človek: daleč od Boga.«
All the contents on this site are copyrighted ©. |