2015-05-24 11:00:00

S papežem Frančiškom skozi minuli teden (od 18. do 23. maja 2015)


Splošna avdienca: Vzgoja otrok v družini
»Imamo veliko izjemnih zgledov krščanskih staršev, ki so polni človeške modrosti. Ti nam dokazujejo, da je dobra družinska vzgoja glavni steber humanizma.« Besede papeža Frančiška so iz njegove kateheze v sredo, ko je govoril o vzgojni vlogi staršev v družini. Med drugim je opozoril, da so danes starši pogosto izključeni iz vzgoje svojih otrok. Nastal je prepad med družino in družbo ter spodkopal vzajemno zaupanje. Vzgojna zaveza družbe z družino je vstopila v krizo. Načeti so odnose med starši in učitelji v šoli, včasih prihaja do napetosti in medsebojnega nezaupanja, posledice pa seveda nosijo otroci. Po drugi strani so se pomnožili t.i. strokovnjaki, ki so zavzeli vlogo staršev tudi v najintimnejših vidikih vzgoje. O čustvenem življenju, o osebnosti in razvoju, o pravicah in dolžnostih poznajo strokovnjaki vse: cilje, utemeljitve, tehnike. Starši pa morajo samo poslušati, se učiti in se prilagoditi. Prikrajšani za svojo vlogo pogosto postanejo pretirano obteženi in posesivni do svojih otrok, tako da jih na koncu niti več ne opominjajo. Vedno bolj jih zaupajo strokovnjakom, tudi glede najbolj kočljivih in osebnih vidikov svojega življenja, s čimer se sami postavijo v kot. »In tako so starši danes v nevarnosti, da sami sebe izključijo iz življenja svojih otrok … Čas je, da se očetje in matere vrnejo iz svojega izgnanstva, kajti sami sebe so izgnali iz vzgoje otrok, ter v polnosti prevzamejo svojo vzgojno vlogo.«

Papež italijanskim škofom o »eklezialni rahločutnosti«
»Naša krščanska in škofovska poklicanost je to, da gremo proti toku,« je dejal papež Frančišek na začetku generalnega zasedanja Italijanske škofovske konference. Italijanskim škofom je spregovoril o »eklezialni rahločutnosti«. Eklezialna rahločutnost pomeni ne biti bojazljivi ali nepomembni pri nasprotovanju in premagovanju razširjene javne in zasebne pokvarjene miselnosti, ki ji je uspelo brez vsakega sramu osiromašiti družine, upokojence, poštene delavce, krščanske skupnosti, odvreči mlade in jih sistematično prikrajšati za vsako upanje v prihodnost, predvsem pa izriniti na obrobje slabotne in ljudi v stiski. Eklezialna rahločutnost škofe kot dobre pastirje spodbuja k »iti proti Božjemu ljudstvu in ga braniti pred ideološkimi kolonizacijami, ki mu jemljejo identiteto in človeško dostojanstvo«. Eklezialna rahločutnost se kaže v pastoralnih izbirah in pripravi dokumentov, v katerih naj ne prevlada abstrakten teološko-doktrinalen vidik: tega je treba »prevesti v konkretne in razumljive predloge«. Eklezialna in pastoralna rahločutnost se prav tako konkretizira v »krepitvi nenadomestljive vloge laikov, ki so pripravljeni prevzeti odgovornosti«, ki jim pripadajo, je nadaljeval papež. In navsezadnje, eklezialna rahločutnost se konkretno razodeva v »kolegialnosti in občestvu med škofi in njihovimi duhovniki, v občestvu med samimi škofi; med bogatimi škofijami, tako materialno kot s poklici, s tistimi v težavah; med periferijami in centrom; med škofovskimi konferencami in škofi s Petrovim naslednikom«.

Papež Frančišek sprejel italijanske policiste
Papež Frančišek se je v minulem tednu srečal s policisti italijanske državne policije. Bili so to predvsem svojci policistov, ki so med opravljanjem svoje službe izgubili življenje, ter tudi tisti, ki so bili ranjeni. »Kdor dan za dnem prevzame resnost in obveznost svojega dela in to dá na razpolago skupnosti, predvsem tistemu, ki je v nevarnosti ali se znajde v zelo velikih težavah, 'izstopi' proti bližnjemu in mu služi. Ko deluje na ta način, uresničuje lastno življenje, tudi ob možnosti, da ga izgubi, kakor je to stori Jezus, ko je umrl na križu.« Samo tako, da motrimo Jezusa na križu, lahko najdemo moč za odpuščanje in tolažbo, da bodo tudi naši križi odrešeni z njegovim in da bosta zato vsaka žrtev in vsaka drama našli v Njem odkupitev in odrešenje. »Vsak pošten poklic prispeva k dobremu vseh in, če se ga opravlja s predanostjo in ljubeznijo, pomaga k rasti oseb in družbe,« je zatrdil papež. Poklic policista se kaže kot »pristno poslanstvo«: vsebuje sprejemanje in prakticiranje drž in vrednot, ki so posebnega pomena za civilno življenje. »Vaše poslanstvo zahteva pogum za pomoč tistemu, ki se nahaja v nevarnosti, in za zaustavitev napadalca.« Družba je policistom dolžnica, da lahko živi urejeno in svobodno življenje, ki je varno pred nasilneži in pokvarjenci. Življenje, ki si prizadeva na tej ravni in je naravnano na te ideale, ima po Frančiškovih besedah »veliko vrednost pri Gospodu«. Vsaka žrtev, ki je sprejeta iz ljubezni do dobrega, bo nagrajena.

Papež italijanskim delavcem o svobodnem, ustvarjalnem, soodgovornem in solidarnem delu
S papežem Frančiškom so se v minulem tednu srečali člani krščanskih združenj italijanskih delavcev (ACLI). Sveti oče jim je spregovoril o štirih temeljnih karakteristikah dela, to so svoboda, ustvarjalnost, soodgovornost in solidarnost. Zaposlitvena negotovost po Frančiškovih besedah jemlje dostojanstvo, omejuje polnost človeškega življenja in zahteva takojšen in odločen odgovor proti »svetovnemu ekonomskemu sistemu, v središču katerega nista moški in ženska, ampak bog-denar«. In ta bog-denar uničuje; povzroča kulturo odmetavanja. Pred to kulturo odmetavanjapa je pomembno delovati tako, da bo »preko dela – svobodnega, ustvarjalnega, soodgovornega in solidarnega – človek izražal in povečeval dostojanstvo lastnega življenja«.








All the contents on this site are copyrighted ©.