Splošna
avdienca: Vzgoja otrok v družini
»Imamo veliko izjemnih zgledov krščanskih staršev, ki
so polni človeške modrosti. Ti nam dokazujejo, da je dobra družinska vzgoja glavni
steber humanizma.« Besede papeža Frančiška so
iz njegove kateheze v sredo, ko je govoril o vzgojni vlogi staršev v družini. Med
drugim je opozoril, da so danes starši pogosto izključeni iz vzgoje svojih otrok.
Nastal je prepad med družino in družbo ter spodkopal vzajemno zaupanje. Vzgojna zaveza
družbe z družino je vstopila v krizo. Načeti so odnose med starši in učitelji v šoli,
včasih prihaja do napetosti in medsebojnega nezaupanja, posledice pa seveda nosijo
otroci. Po drugi strani so se pomnožili t.i. strokovnjaki, ki so zavzeli vlogo staršev
tudi v najintimnejših vidikih vzgoje. O čustvenem življenju, o osebnosti in razvoju,
o pravicah in dolžnostih poznajo strokovnjaki vse: cilje, utemeljitve, tehnike. Starši
pa morajo samo poslušati, se učiti in se prilagoditi. Prikrajšani za svojo vlogo pogosto
postanejo pretirano obteženi in posesivni do svojih otrok, tako da jih na koncu niti
več ne opominjajo. Vedno bolj jih zaupajo strokovnjakom, tudi glede najbolj kočljivih
in osebnih vidikov svojega življenja, s čimer se sami postavijo v kot. »In tako so starši danes v nevarnosti, da sami sebe izključijo
iz življenja svojih otrok … Čas je, da se očetje in matere vrnejo iz svojega izgnanstva,
kajti sami sebe so izgnali iz vzgoje otrok, ter v polnosti prevzamejo svojo vzgojno
vlogo.«
Papež
italijanskim škofom o »eklezialni rahločutnosti«
»Naša krščanska in škofovska poklicanost je to, da gremo
proti toku,« je dejal papež Frančišek na začetku
generalnega zasedanja Italijanske škofovske konference. Italijanskim škofom je spregovoril
o »eklezialni rahločutnosti«. Eklezialna rahločutnost pomeni ne biti bojazljivi ali nepomembni pri nasprotovanju
in premagovanju razširjene javne in zasebne pokvarjene miselnosti, ki ji je uspelo
brez vsakega sramu osiromašiti družine, upokojence, poštene delavce, krščanske skupnosti,
odvreči mlade in jih sistematično prikrajšati za vsako upanje v prihodnost, predvsem
pa izriniti na obrobje slabotne in ljudi v stiski. Eklezialna rahločutnost škofe kot
dobre pastirje spodbuja k »iti proti Božjemu
ljudstvu in ga braniti pred ideološkimi kolonizacijami, ki mu jemljejo identiteto
in človeško dostojanstvo«. Eklezialna rahločutnost
se kaže v pastoralnih izbirah in pripravi dokumentov, v katerih naj ne prevlada abstrakten
teološko-doktrinalen vidik: tega je treba »prevesti
v konkretne in razumljive predloge«. Eklezialna
in pastoralna rahločutnost se prav tako konkretizira v »krepitvi nenadomestljive vloge laikov, ki so pripravljeni prevzeti odgovornosti«, ki jim pripadajo, je nadaljeval papež. In navsezadnje,
eklezialna rahločutnost se konkretno razodeva v »kolegialnosti
in občestvu med škofi in njihovimi duhovniki, v občestvu med samimi škofi; med bogatimi
škofijami, tako materialno kot s poklici, s tistimi v težavah; med periferijami in
centrom; med škofovskimi konferencami in škofi s Petrovim naslednikom«.
Papež
Frančišek sprejel italijanske policiste
Papež Frančišek se je v minulem tednu srečal s policisti
italijanske državne policije. Bili so to predvsem svojci policistov, ki so med opravljanjem
svoje službe izgubili življenje, ter tudi tisti, ki so bili ranjeni. »Kdor dan za dnem prevzame resnost in obveznost svojega dela in to dá na razpolago
skupnosti, predvsem tistemu, ki je v nevarnosti ali se znajde v zelo velikih težavah,
'izstopi' proti bližnjemu in mu služi. Ko deluje na ta način, uresničuje lastno življenje,
tudi ob možnosti, da ga izgubi, kakor je to stori Jezus, ko je umrl na križu.« Samo tako, da motrimo Jezusa na križu, lahko najdemo moč
za odpuščanje in tolažbo, da bodo tudi naši križi odrešeni z njegovim in da bosta
zato vsaka žrtev in vsaka drama našli v Njem odkupitev in odrešenje. »Vsak pošten poklic prispeva k dobremu vseh in, če se ga opravlja s predanostjo
in ljubeznijo, pomaga k rasti oseb in družbe,«
je zatrdil papež. Poklic policista se kaže kot »pristno
poslanstvo«: vsebuje sprejemanje in prakticiranje
drž in vrednot, ki so posebnega pomena za civilno življenje. »Vaše poslanstvo zahteva pogum za pomoč tistemu, ki se nahaja v nevarnosti,
in za zaustavitev napadalca.« Družba je policistom
dolžnica, da lahko živi urejeno in svobodno življenje, ki je varno pred nasilneži
in pokvarjenci. Življenje, ki si prizadeva na tej ravni in je naravnano na te ideale,
ima po Frančiškovih besedah »veliko vrednost
pri Gospodu«. Vsaka žrtev, ki je sprejeta iz
ljubezni do dobrega, bo nagrajena.
Papež
italijanskim delavcem o svobodnem, ustvarjalnem, soodgovornem in solidarnem delu
S papežem Frančiškom so se v minulem tednu srečali
člani krščanskih združenj italijanskih delavcev (ACLI). Sveti oče jim je spregovoril
o štirih temeljnih karakteristikah dela, to so svoboda, ustvarjalnost, soodgovornost
in solidarnost. Zaposlitvena negotovost po Frančiškovih besedah jemlje dostojanstvo,
omejuje polnost človeškega življenja in zahteva takojšen in odločen odgovor proti
»svetovnemu ekonomskemu sistemu, v središču katerega
nista moški in ženska, ampak bog-denar«. In ta
bog-denar uničuje; povzroča kulturo odmetavanja. Pred to kulturo odmetavanjapa je
pomembno delovati tako, da bo »preko dela – svobodnega,
ustvarjalnega, soodgovornega in solidarnega – človek izražal in povečeval dostojanstvo
lastnega življenja«.
All the contents on this site are copyrighted ©. |