VATIKAN (petek, 22. maj 2015, RV) – V Rimu se je včeraj zaključilo 68. generalno zasedanje Italijanske škofovske konference, ki je pod vodstvom predsednika kardinala Angela Bagnasca potekalo od ponedeljka, 18. maja. Zasedanja se je udeležilo 240 škofov, 32 upokojenih škofov, 18 delegatov evropskih škofovskih konferenc ter predstavniki redovnikov, posvečenih oseb in laičnih združenj. Osnovna nit pogovorov je bila apostolska spodbuda Evangelii gaudium in njene smernice za Cerkev v Italiji proti novi fazi evangelizacije. V sklepnem poročilu, ki ga je na zadnji seji prebral kardinal Bagnasco, izstopata dva poudarka: potreba po prenovi misijonarske drže župnij ter zaskrbljenost glede postopne izprijenosti popularne kulture in širjenje t.i. teorije spola.
Pastirji, ki živijo z ljudmi
Na prvi seji je bil navzoč tudi papež Frančišek s
svojim uvodnim govorom, v katerem je v ospredje postavil pojem »eklezialna rahločutnost« in o čemer so
zatem škofje tudi obširno razpravljali. Papež je italijanske škofe spodbudil, naj
»hodijo proti toku«, postanejo veseli pričevalci vstalega Kristusa ter veselje in upanje prinašajo
drugim. Ravno o tej poklicanosti in odgovornosti je v uvodnem govoru razmišljal kardinal
Bagnasco ter v ospredje postavil osnovne probleme današnje družbe, kot so velika brezposelnost,
tragične razmere migrantov, poskusi pravne izenačitve zakonske zveze in družine z
ostalimi zvezami. Izražena je bila zaskrbljenost glede materialnih težav, ki pestijo
ljudi, zatem pa tudi glede izprijenosti popularne kulture, razkrajanja odnosov in
tehnološkega manipuliranja. Posebej je bila izpostavljena teorija spola, ki se na
sleparki način širi predvsem po šolah in vključuje splošne nastavke o smislu življenja,
spolnosti in ljubezni. Škofje zatorej starše in učitelje pozivajo, naj se seznanijo
s tem, kar se glede omenjenega uči njihove otroke, ter naj se odkrito zoperstavijo
tej antropološki, kulturni in socialni naravnanosti.
Za novo evangelizacijsko fazo
Obširno poglavje sklepnega poročila je namenjeno novi
evangelizacijski fazi Cerkve v Italiji, ki sledi smernicam papeževega dokumenta Evangelii gaudium.
Škofje so izpostavili kontinuiteto apostolske spodbude, nauka drugega vatikanskega
koncila in papežev. Predstavljeni so bili poudarki na področju evangelizacije, predvsem
sporočanje evangelija na način, ki spreminja; misijonarsko obličje župnij v spreminjajočem
se svetu; ter vzgajati za dobro življenje po evangeliju. Glede naštetega apostolska
spodbuda prinaša določeno novost, ki sicer vrača k osebi Jezusa Kristusa, a Cerkvi
daje novo obličje in nov stil, in sicer stil pastirja, ki hodi pred čredo, jo spremlja
in ji sledi. Naslednji element, ki so ga italijanski škofje postavili v ospredje,
je »zgovornost gest«: geste usmiljenja, sprave in solidarnosti, ki lahko povežejo, dajo vidnost
pričevanju vere in oznanjevanje naredijo vidno. Del tega je tudi potreba po »živosti jezika«, tako
pri homilijah kot tudi drugod, ki bi sporočal svežino vere, veselje oznanjenja ter
vključenost v evangeljsko izkušnjo.
Večkratni poudarek je bil narejen na potrebi po »pristnem pastoralnem spreobrnjenju«, ki je bistven pogoj za ohranjanje vere in očiščevanje pričevanja. Potreba po spreobrnjenju se začne na osebni ravni in nadaljuje na pastoralni. Slednja gre preko obnovljene pozornosti do kolegialnosti in podpore določenih organizmov, pri tem pa se je potrebno izogibati, da ne bi postali privatna zadeva nekaterih. Škofje izpostavljajo pomen pripravljenosti za poslušanje, svobodnega pogovora, odprtega in lojalnega soočanja, kar bo duhovnike in laike vodilo v skupno načrtovanje in ustvarjanje.
Trajna formacija duhovnikov
V ospredju zasedanja je bila še »trajna formacija duhovnikov«. Zaznati
je namreč, da danes pogosto ne zadostuje nuditi duhovnikom preprosto
izpopolnjevanje, ki jim pomaga ohranjati korak s časom. Ni slučajno, da škofje odprto
poudarjajo »potrebo po pospeševanju prave reforme
klera«. Italijanski škofje so izpostavili, da
je njihova prva odgovornost »posvečevanje duhovnikov«. To od škofov zahteva zavzemanje za »edinost med duhovniki« ter »znati jih ljubiti«.
Obenem je pomembna duhovnikova skrb
za lastno notranje življenje, in sicer preko vsakodnevnega zvestega ohranjanja trenutkov
tišine in molitve, ki so pogoj za delovanje. Središče problema namreč ni toliko teža
služenja ljudem, ampak bolj duhovna oslabitev, ki vodi v aktivizem, namenjen samemu
sebi, ter duhovnika izpostavlja nevarnosti, da bo delal brez veselja podarjanja.
Narodni cerkveni simpozij v Firencah
Sicer pa sklepno poročilo prinaša tudi seznam osrednjih
dogodkov Cerkve v Italiji, v ospredju pa so predvsem priprave na peti narodni cerkveni
simpozij, ki bo od 9. do 13. novembra 2015 potekal v Firencah in na katerem pričakujejo
tudi papeža Frančiška. Seveda pa so pogovori med zasedanjem potekali tudi o svetem
letu Božjega usmiljenja, pri čemer so škofje poudarili, da je usmiljenje »limfa za življenje človeštva in poslanstvo Cerkve v zgodovini«.
All the contents on this site are copyrighted ©. |