Oscar Romero blažen: Odločitev za revne je bila evangeljska

SAN SALVADOR (petek, 22. maj 2015, RV) – »Njegova odločitev za revne ni bila ideološka, temveč evangeljska. Njegova dejavna ljubezen se je razširila tudi do preganjalcev, katerim je oznanjal spreobrnjenje k dobremu in katerim je navkljub vsemu zagotavljal odpuščanje. Navajen je bil biti usmiljen. Velikodušnost podarjanja tistim, ki so prosili – kot trdijo priče – je bila radodarna, celostna, preobilna. Kdor je prosil, temu je dal. Včasih je govoril, da bi postal milijonar, če bi mu vrnili ves denar, ki ga je razdelil.«

Msgr. Oscar Arnulfo Romero, ki ga opisujejo te besede, bo jutri v San Salvadorju razglašen za blaženega. Ta salvadorski škof, ki je bil rojen leta 1917, je bil 24. marca 1980 umorjen, medtem ko je daroval sveto mašo. Beatifikacijo bo vodil prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov, kardinal Angelo Amato, ki je njegovo osebnost opisal tudi za Radio Vatikan.

Pastir v skladu s Kristusovim srcem
»Papež Frančišek dobro povzema Romerovo duhovniško in pastoralno identiteto, ko ga imenuje 'škof in mučenec, pastir v skladu s Kristusovim srcem, evangelizator in oče revnih, junaški pričevalec Božjega kraljestva, kraljestva pravičnosti, bratstva in miru'.« Romero je bil dejansko »dober duhovnik in preudaren škof«. Predvsem pa je bil »kreposten človek«, dodaja kardinal Amato. Ljubil je Jezusa in ga častil v evharistiji, ljubil je Cerkev, Devico Marijo in svoje ljudstvo. Njegovo mučeništvo ni bilo »improvizacija«. Imelo je dolgo pripravo. Še kot semeniščnik, malo pred duhovniškim posvečenjem, je zapisal: »Moj Bog, pomagaj mi, pripravi me. Ti si 'vse', jaz sem 'nič', a tvoja ljubezen vseeno želi, da bi bil 'veliko'. Pogumno! S tvojim 'vse' in z mojim 'nič' bova uresničila ta 'veliko'.«

Preobrat v življenju
Kardinal Amato pojasnjuje, da je bil Oscar Romero sprva blag in skoraj boječ pastir. Preobrat v njegovem življenju se je zgodil 12. marca 1977, ko je bil umorjen jezuitski pater Rutilio Grande, ki se je posvečal revnemu salvadorskemu kmečkemu prebivalstvu (campesinos). Ta dogodek se je globoko dotaknil nadškofovega srca. Tisto noč je v joku in molitvi preživel ob umorjenemu duhovniku ter dveh kmetih, ki sta ga spremljala. Vsi trije so bili nedolžne žrtve. Romeru se je zdelo, da so tisti revni ljudje ostali sirote. Odločil se je prevzeti Grandejevo mesto njihovega očeta.

Užaloščeno prigovarjanje očeta svojim ločenim otrokom
Od tistega dne dalje je imel za svojo dolžnost, da se »odločno postavi v bran svoje Cerkve in na stran svojega zatiranega ter trpinčenega ljudstva«. Uporabljati je začel nedvoumen jezik in ni se zmenil za grožnje, ki jih je prejemal vsakodnevno. Prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov ob tem poudarja, da Romerove besede niso bile spodbujanje sovraštva ali maščevanja. Bile so »užaloščeno prigovarjanje očeta svojim ločenim otrokom«. Vabil jih je k ljubezni, odpuščanju in slogi. »Svojo ljubljeno in tako mučeno domovino je  gledal z upanjem v srcu. Sanjal je, da bo na ruševinah zla nekega dne sijala slava Boga in njegove ljubezni.«

Svetla zvezda na ameriškem duhovnem nebeškem oboku
»Romero je še ena zelo svetla zvezda, ki se je prižgala na ameriškem duhovnem nebeškem oboku,« tako na koncu še zatrjuje kardinal Amato. Pripada svetosti ameriške Cerkve, kot brat Juniper Serra, ki ga bo letos septembra kanoniziral papež Frančišek, ali pa na primer sv. Roza iz Lime, sv. Juan Diego in sv. Katarina Tekakwita, sv. Peter Klaver, sv. Martin de Porres, sv. Albert Hurtado ali sv. Jožef de Anchieta. »Blaženi Oscar Romero pripada temu silovitemu vetru svetosti, ki piha na ameriški celini, deželi ljubezni in zvestobe veseli novici evangelija.«