Papež o slovesu: Izvor besede 'zbogom' je 'izročiti Bogu'

VATIKAN (torek, 19. maj 2015, RV) – V trenutku, ko se bomo poslavljali od tega sveta, se izročimo Očetu. Tako je priporočil papež Frančišek med homilijo, ko je zjutraj daroval mašo v kapeli Doma sv. Marte. Naslonil se je na Jezusov govor pred trpljenjem, njegovo slovo pred vrnitvijo k Očetu, od koder nam je nato poslal Svetega Duha; in na Pavlovo slovo v Miletu, ko je pred odhodom v Jeruzalem tam jokal skupaj s starešinami, ki so prišle iz Efeza, da bi ga pozdravile. O tem pripoveduje današnja Božja beseda.

V nekaterih slovesih je mnogo trpljenja
Jezus se poslavlja, Pavel se poslavlja – to nam pomaga premisliti o naših slovesih, je dejal sveti oče. V našem življenju je veliko sloves, majhnih in velikih. V nekaterih od njih je mnogo trpljenja in solza. Papež je ob tem spomnil na žrtve preganjanja, na Rohinge v Mjanmaru in na kristjane ter jazide v Iraku: »V trenutku, ko so zapustili svojo deželo, da bi zbežali pred preganjanjem, niso vedeli, kaj se bo zgodilo z njimi.« Ko prispejo do kakega mesta, jim dajo jesti ter piti, nato jim rečejo: »Pojdite proč.« Danes se dogaja to »veliko eksistencialno slovo«, je dejal papež.

Ko ne moremo reči, da se kmalu spet vidimo …
Obstajajo pa še druga slovesa. Na primer slovo matere, ki pozdravi sina in ga še zadnjič objame, preden gre v vojsko. Nato se vsako jutro zbudi z bojaznijo, da se bo kdo prišel zahvalit za sinovo velikodušnost, ker je dal življenje za domovino. Papež Frančišek je zatem dodal, da je tema slovesa prisotna tudi v umetnosti in glasbi. Spomnil je na pesem, v kateri se kapetan poslavlja od svojih vojakov. Poznamo tudi poslednje slovo. Z le-tem se bomo soočili vsi, ko nas bo Gospod poklical na drugo stran.

Zbogom: izročiti Očetu
To je veliko slovo življenja, ob katerem ne moremo reči, da se kasneje ali kmalu spet vidimo, ne moremo reči »nasvidenje«. To je mogoče le takrat, ko nekdo ve, da se bo vrnil, takoj ali čez en teden. Oba svetopisemska odlomka govorita o besedi »zbogom«. »'Zbogom' rečemo le ob velikih slovesih, bodisi življenjskih bodisi poslednjem.« Pavel je ob slovesu svoje izročil Bogu in prav tako je Jezus izročil Očetu učence, ki so ostali na svetu. »Izročiti Očetu, izročiti Bogu: to je izvor besede 'zbogom'.«

Podobi Pavla, ki na kolenih joče na tisti obali, in Jezusa, žalostnega, ker je bilo pred njim trpljenje, ko je med učenci jokal v svojem srcu, nas spodbujata, da pomislimo na svoje slovo. Bo ob meni oseba, ki mi bo zatisnila oči? Kaj zapuščam? »Tako Pavel kot Jezus – oba – si v teh odlomkih na nek način izprašata vest: 'Storil sem to, to, to …'« In jaz, kaj sem naredil? Dobro si je predstavljati sebe v tistem trenutku. »Kdaj bo, se ne ve, toda bo trenutek, ko bodo 'se vidimo kasneje', 'se vidimo kmalu, jutri', 'nasvidenje' postali 'zbogom'. Sem pripravljen, da vse svoje izročim Bogu? Da Bogu izročim samega sebe?«

Papež je nato vsem priporočil, da bi prebrali današnjo Božjo besedo o Jezusovem in Pavlovem slovesu ter pomislili, da bomo nekega dne tudi mi morali reči tisto besedo »zbogom«. Takrat bomo Bogu izročili svojo dušo, svojo zgodovino, vse svoje: »Vse izročam Bogu.« Naj nam umrli in vstali Jezus, tako je papež Frančišek sklenil homilijo, pošlje Svetega Duha, da bi se naučili tisto besedo, da bi se to poslednjo besedo naučili izreči z vso močjo: »Zbogom.«