Splošna
avdienca: smem?, hvala, oprosti
»Smem?«, »hvala« in »oprosti«. Te tri besede
je papež Frančišek postavil v središče sredine splošne avdience, ko je nadaljeval
z razmišljanjem o družini. Besede »Smem?«, »hvala« in »oprosti« odpirajo pot za dobro življenje v družini, za življenje
v miru. Papež je dejal, da so izraz lepega vedenja, ter posvaril pred »»formalizmom lepih manir«, ki lahko postanejo maska, za katero se skriva nezanimanje za drugega. Mi pa
razumemo lepo vedenje v pristnem pomenu, ko je način lepih odnosov »trdno ukoreninjen v ljubezni do dobrega in spoštovanju do drugega«. Jezik lepega vedenja, ko vprašam, ali smem nekaj storiti,
ali je drugemu prav, da nekaj storim, bo v družini naredil veliko dobrega. »Vstopiti v življenje drugega, tudi ko je del našega življenja,
zahteva rahločutno držo, ki ni napadalna, ampak obnavlja zaupanje in spoštovanje.« Zaupanje ne pomeni dati vsega. »Koliko bolj je ljubezen intimna in globoka, toliko bolj zahteva spoštovanje
svobode in sposobnost čakati, da drugi odpre vrata svojega srca.« Hvaležnost, znati reči »hvala«, je za vernika v samem središču vere. »Kristjan, ki se ne zna zahvaliti, je pozabil jezik Boga … Postati moramo nepopustljivi
pri vzgoji za hvaležnost, za izražanje hvaležnosti: dostojanstvo osebe in družbena
pravičnost prihajata od tu. Če družinsko življenje zanemarja takšna obnašanje, ga
bo izgubilo tudi družbeno življenje.« Ko v družini
ni besede »oprosti«, se majhne razpoke razširijo, četudi tega ne želimo, dokler ne postanejo globoki
jarki. Priznati, da smo nekaj opustili, in želeti povrniti to, za kar smo nekoga prikrajšali
– spoštovanje, iskrenost, ljubezen, nas naredi vredne odpuščanja. »Če se nismo sposobni opravičiti, tudi nismo sposobni odpustiti.«
Papež
otrokom o miru
»Mir se gradi vsak dan!« je poudaril papež Frančišek med srečanjem z otroki, ki sodelujejo v projektu
Tovarna miru. Okoli sedem tisoč se jih je zbralo v vatikanski dvorani Pavla VI. Nekaj
otrok je papežu zastavilo vprašanja, on pa jim je odgovarjal na preprost in pristen
način. Med drugim je povedal, da se mir »gradi
vsak dan z našim delom, z našim življenjem, z našo ljubeznijo, z našo bližino, z našo
naklonjenostjo. Mir se gradi vsak dan!« Na vprašanje,
ali se nikoli ne naveliča biti med tolikimi ljudmi, je odgovoril: »Biti med ljudmi ne odvzame miru … Kar jemlje mir, je to, da se nimamo radi.
To jemlje mir. Mir jemljejo nevoščljivost, zavisti, skopuštvo, jemanje stvari drugim.
To jemlje mir. A biti z ljudmi je lepo. Nekoliko utrudi, a ne odvzame miru.«
Maša
ob začetku generalne skupščine Caritas Internationalis
»Kdor živi poslanstvo
Caritas, ni navaden delavec, temveč je pričevalec Kristusa: oseba, ki išče Kristusa
in se pusti iskati Kristusu; oseba, ki ljubi s Kristusovim duhom, z duhom zastonjskosti,
podarjanja. Vse naše strategije in načrtovanja ostanejo prazni, če v sebi ne nosimo
te ljubezni. Ne naše ljubezni, ampak njegove.« Te besede so iz papeževe
homilije med sveto mašo, ki jo je daroval ob začetku generalne skupščine Caritas Internationalis.
Planet ima hrano za vse, toda zdi se, da manjka volja, da bi jo podelili z vsemi.
Narediti moramo vse, kar lahko, da bi imeli vsi za jesti. »Ko pomislimo na evharistično mizo,« je
še dejal papež, »pa ne moremo pozabiti tistih
naših bratov kristjanov, ki jim je bila z nasiljem odvzeta tako hrana za telo kot
tista za dušo: bili so izgnani s svojih domov in iz svojih cerkva, ki so bile večkrat
uničene. Ponavljam poziv, da ne bi pozabili teh oseb in teh neznosnih krivic.«
Na obisku ad limina apostolorum škofje
iz Toga in Srednjeafriške
republike
Na obisk ad limina apostolorum so prejšnji teden prišli
škofje iz Toga in Srednjeafriške republike ter se srečali tudi s papežem Frančiškom.
Togovskim škofom je papež v izročenem jim govoru spregovoril o krščanskem zakonu,
spodbudi k medverskemu dialogu ter posvari pred neposrednim vstopanjem v politične
spore v državi. Opozoril je pred »ideološkimi
in medijskimi napadi«, ki ponujajo »modele zakona in družine, ki so nezdružljivi s krščansko
vero« ter razširjeni tudi v Togu. Nujno je torej
dobro pripraviti mlade pare na zahtevne, a lepe obveznosti krščanskega zakona. Izpostavil
je škofovsko sinodo o družini, ki bo letos oktobra potekala v Rimu, in na katero se
pripravlja tudi Cerkev v Togu. Poudaril je, da je na sinodi pomembno spregovoriti
o pozitivnih vidikih družine. Družina v Afriki je odprta za življenje, spoštuje in
upošteva ostarele osebe. To dediščino je po Frančiškovem prepričanju treba ohranjati
in jo uporabiti kot zgled in spodbudo za druge.
Srečanje
s posvečenimi osebami rimske škofije
Sveti oče se je v minulem tednu srečal z redovnicami
in redovniki rimske škofije. Med drugim je spregovoril o materinskosti posvečenih
žena. Posvečene osebe se imenujejo Gospodove neveste, poročijo se z Gospodom. V ženskem
posvečenem življenju je »svatbena razsežnost«.
»Sestre so podoba Cerkve in Marije.« Cerkev pa
je Jezusova nevesta. Zatrdil je, da pogosto pozabimo na »materinsko ljubezen« posvečenih žena.
Ljubezen Cerkve in Marijina ljubezen sta materinski ljubezni. Zvestoba, ki je izraz
ljubezni posvečene ženske, mora zrcaliti zvestobo, ljubezen, nežnost Matere Cerkve
in Matere Marije. Papež je prav tako poudaril, da je ljubezen vedno konkretna in se
mora odražati v odnosu so drugih, najprej do sosester, v konkretnosti dobrote in odpuščanja.
»Vaša ljubezen kot žensk je konkretna materinska
ljubezen,« je dejal.
Kristjan
živi v veselju
Sklenimo z besedami iz ene od papeževih jutranjih
homilij v Domu svete Marte: »Krščansko veselje
je dar, je dar Svetega Duha. Pomeni imeti srce vedno veselo, ker je Gospod zmagal,
Gospod kraljuje, Gospod je na Očetovi desnici, Gospod me je pogledal in me je povabil
in mi je dal svojo milost in me naredil za otroka Očeta … To je krščansko veselje.
Kristjan živi v veselju.«
All the contents on this site are copyrighted ©. |