2015-05-17 10:00:00

S papežem Frančiškom skozi minuli teden (od 11. do 16. maja 2015)


Splošna avdienca: smem?, hvala, oprosti
»Smem?«, »hvala« in »oprosti«. Te tri besede je papež Frančišek postavil v središče sredine splošne avdience, ko je nadaljeval z razmišljanjem o družini. Besede »Smem?«, »hvala« in »oprosti« odpirajo pot za dobro življenje v družini, za življenje v miru. Papež je dejal, da so izraz lepega vedenja, ter posvaril pred »»formalizmom lepih manir«, ki lahko postanejo maska, za katero se skriva nezanimanje za drugega. Mi pa razumemo lepo vedenje v pristnem pomenu, ko je način lepih odnosov »trdno ukoreninjen v ljubezni do dobrega in spoštovanju do drugega«. Jezik lepega vedenja, ko vprašam, ali smem nekaj storiti, ali je drugemu prav, da nekaj storim, bo v družini naredil veliko dobrega. »Vstopiti v življenje drugega, tudi ko je del našega življenja, zahteva rahločutno držo, ki ni napadalna, ampak obnavlja zaupanje in spoštovanje.« Zaupanje ne pomeni dati vsega. »Koliko bolj je ljubezen intimna in globoka, toliko bolj zahteva spoštovanje svobode in sposobnost čakati, da drugi odpre vrata svojega srca.« Hvaležnost, znati reči »hvala«, je za vernika v samem središču vere. »Kristjan, ki se ne zna zahvaliti, je pozabil jezik Boga … Postati moramo nepopustljivi pri vzgoji za hvaležnost, za izražanje hvaležnosti: dostojanstvo osebe in družbena pravičnost prihajata od tu. Če družinsko življenje zanemarja takšna obnašanje, ga bo izgubilo tudi družbeno življenje.« Ko v družini ni besede »oprosti«, se majhne razpoke razširijo, četudi tega ne želimo, dokler ne postanejo globoki jarki. Priznati, da smo nekaj opustili, in želeti povrniti to, za kar smo nekoga prikrajšali – spoštovanje, iskrenost, ljubezen, nas naredi vredne odpuščanja. »Če se nismo sposobni opravičiti, tudi nismo sposobni odpustiti.«

Papež otrokom o miru
»Mir se gradi vsak dan!« je poudaril papež Frančišek med srečanjem z otroki, ki sodelujejo v projektu Tovarna miru. Okoli sedem tisoč se jih je zbralo v vatikanski dvorani Pavla VI. Nekaj otrok je papežu zastavilo vprašanja, on pa jim je odgovarjal na preprost in pristen način. Med drugim je povedal, da se mir »gradi vsak dan z našim delom, z našim življenjem, z našo ljubeznijo, z našo bližino, z našo naklonjenostjo.  Mir se gradi vsak dan!« Na vprašanje, ali se nikoli ne naveliča biti med tolikimi ljudmi, je odgovoril: »Biti med ljudmi ne odvzame miru … Kar jemlje mir, je to, da se nimamo radi. To jemlje mir. Mir jemljejo nevoščljivost, zavisti, skopuštvo, jemanje stvari drugim. To jemlje mir. A biti z ljudmi je lepo. Nekoliko utrudi, a ne odvzame miru.«

Maša ob začetku generalne skupščine Caritas Internationalis
»Kdor živi poslanstvo Caritas, ni navaden delavec, temveč je pričevalec Kristusa: oseba, ki išče Kristusa in se pusti iskati Kristusu; oseba, ki ljubi s Kristusovim duhom, z duhom zastonjskosti, podarjanja. Vse naše strategije in načrtovanja ostanejo prazni, če v sebi ne nosimo te ljubezni. Ne naše ljubezni, ampak njegove.« Te besede so iz papeževe homilije med sveto mašo, ki jo je daroval ob začetku generalne skupščine Caritas Internationalis. Planet ima hrano za vse, toda zdi se, da manjka volja, da bi jo podelili z vsemi. Narediti moramo vse, kar lahko, da bi imeli vsi za jesti. »Ko pomislimo na evharistično mizo,« je še dejal papež, »pa ne moremo pozabiti tistih naših bratov kristjanov, ki jim je bila z nasiljem odvzeta tako hrana za telo kot tista za dušo: bili so izgnani s svojih domov in iz svojih cerkva, ki so bile večkrat uničene. Ponavljam poziv, da ne bi pozabili teh oseb in teh neznosnih krivic

Na obisku ad limina apostolorum škofje iz Toga in Srednjeafriške republike
Na obisk ad limina apostolorum so prejšnji teden prišli škofje iz Toga in Srednjeafriške republike ter se srečali tudi s papežem Frančiškom. Togovskim škofom je papež v izročenem jim govoru spregovoril o krščanskem zakonu, spodbudi k medverskemu dialogu ter posvari pred neposrednim vstopanjem v politične spore v državi. Opozoril je pred »ideološkimi in medijskimi napadi«, ki ponujajo »modele zakona in družine, ki so nezdružljivi s krščansko vero« ter razširjeni tudi v Togu. Nujno je torej dobro pripraviti mlade pare na zahtevne, a lepe obveznosti krščanskega zakona. Izpostavil je škofovsko sinodo o družini, ki bo letos oktobra potekala v Rimu, in na katero se pripravlja tudi Cerkev v Togu. Poudaril je, da je na sinodi pomembno spregovoriti o pozitivnih vidikih družine. Družina v Afriki je odprta za življenje, spoštuje in upošteva ostarele osebe. To dediščino je po Frančiškovem prepričanju treba ohranjati in jo uporabiti kot zgled in spodbudo za druge.

Srečanje s posvečenimi osebami rimske škofije
Sveti oče se je v minulem tednu srečal z redovnicami in redovniki rimske škofije. Med drugim je spregovoril o materinskosti posvečenih žena. Posvečene osebe se imenujejo Gospodove neveste, poročijo se z Gospodom. V ženskem posvečenem življenju je »svatbena razsežnost«. »Sestre so podoba Cerkve in Marije.« Cerkev pa je Jezusova nevesta. Zatrdil je, da pogosto pozabimo na »materinsko ljubezen« posvečenih žena. Ljubezen Cerkve in Marijina ljubezen sta materinski ljubezni. Zvestoba, ki je izraz ljubezni posvečene ženske, mora zrcaliti zvestobo, ljubezen, nežnost Matere Cerkve in Matere Marije. Papež je prav tako poudaril, da je ljubezen vedno konkretna in se mora odražati v odnosu so drugih, najprej do sosester, v konkretnosti dobrote in odpuščanja. »Vaša ljubezen kot žensk je konkretna materinska ljubezen,« je dejal.

Kristjan živi v veselju
Sklenimo z besedami iz ene od papeževih jutranjih homilij v Domu svete Marte: »Krščansko veselje je dar, je dar Svetega Duha. Pomeni imeti srce vedno veselo, ker je Gospod zmagal, Gospod kraljuje, Gospod je na Očetovi desnici, Gospod me je pogledal in me je povabil in mi je dal svojo milost in me naredil za otroka Očeta … To je krščansko veselje. Kristjan živi v veselju.«








All the contents on this site are copyrighted ©.