Papeževa kateheza namenjena poroki in zakonski zvezi

VATIKAN (sreda, 29. april 2015, RV) – Papež Frančišek nadaljuje s katehezami o družini. Današnja je govorila o zakonski zvezi. Do sedaj je pri razmišljanju o Božjem izvornem načrtu za par moški-ženska izhajal iz pripovedi o stvarjenju človeka v starozavezni knjigi Geneza, med današnjo splošno avdienco pa je začel pri Jezusu in svatbi v Kani.

Jezus naredi prvi čudež na svatbi
Evangelist Janez na začetku svojega evangelija opisuje prizor na svatbi v Kani, kjer sta bila tudi Devica Marija in Jezus s svojimi prvimi učenci (Jn 2,1-11). Jezus ne samo, da je bil na svatbi, ampak je »rešil praznovanje« s čudežem vina. Prvo od svojih izrednih znamenj, s katerimi je razodel svojo slavo, je naredil v okviru zakonske zveze. »To je bila gesta velike naklonjenosti do tiste porajajoče se družine, ki je bila spodbujena z Marijino materinsko skrbnostjo,« je dejal papež vernikom, zbranim na Petrovem trgu. Spomnil je na prizor iz Geneze, ko Bog konča svoje delo stvarjenja in naredi svojo največjo mojstrovino, to sta moški in ženska. Jezus pa začne s svojimi čudeži ravno pri tej mojstrovini, na poročni svatbi moža in žene. Jezus nas tako uči, da je mojstrovina neke družbe ravno družina: sta moški in ženska, ki se ljubita. To je največja mojstrovina!

Danes vedno manj poročenih
Od časa svatbe v Kani, so se spremenile mnoge stvari, a tisto Kristusovo »znamenje« vsebuje sporočilo, ki je vedno veljavno, je nadaljeval papež. Danes se zdi, da ni lahko govoriti o poroki kot praznovanju, ki se obnavlja skozi čas, v različnih obdobjih celotnega življenja zakoncev. Dejstvo je, da se osebe vedno manj poročajo. V mnogih državah narašča število ločitev, zmanjšuje se število otrok. Težava, da bi ostali skupaj, bodisi kot par bodisi kot družina, vodi v vedno pogostejšo in naglo prekinitev vezi, otroci pa so prvi, ki morajo prenašati posledice, pri čemer je papež poudaril, da pri ločitvi najbolj trpijo otroci. »Če od majhnega doživljaš, da je zakon vez ''za določen čas'', bo zate nezavedno ostal ravno to.« In dejansko so mnogi mladi nagnjeni k temu, da se odrečejo sami zamisli o nepreklicni zvezi in dolgotrajni družini. Po Frančiškovem prepričanju je treba resno premisliti, zakaj se mnogi mladi ne želijo poročiti.

Zakaj se mladi ne poročajo?
To, da se mladi nočejo poročiti, predstavlja v današnjem času zaskrbljenost, je dejal papež in zastavil nekaj vprašanj: Zakaj se mladi ne poročajo? Zakaj pogosto raje samo živijo skupaj in velikokrat samo z ''delno odgovornostjo''? Zakaj mnogi, tudi krščeni, imajo bolj malo zaupanja v zakon in družino? To je pomembno razumeti, če želimo, da bodo mladi lahko našli pravo pot.

Težave niso samo ekonomske narave, čeprav so tudi te resne. Mnogi menijo, da je spremembo, ki se je zgodila v zadnjih desetletjih, sprožila emancipacija žensk, vendar ta argument ne drži, je žalitev in ni resničen, je poudaril Frančišek in dodal, da gre za obliko maskilizma, ki želi vedno dominirati nad žensko. Po papeževih besedah ni ravno lepo, ko pravimo, da je kriva ženska, ker je Eva dala Adamu sadež iz drevesa v raju. »V resnici bi skoraj vsi moški in ženske želeli čustveno in stabilno varnost, trden zakon in srečno družino,« je izpostavil. Družina je med mladimi na vrhu vsega, kar jim je všeč, a zaradi strahu, da bi naredili napako, mnogi o tem sploh nočejo razmišljati. Čeprav so kristjani, ne mislijo na »zakrament zakona, edinstveno in neponovljivo znamenje zaveze, ki postane pričevanje vere«. Morda je ravno ta strah, da bi jim spodletelo, največja ovira, da bi sprejeli Kristusovo besedo, ki zakonski zavezi in družini obljublja njegovo milost.

Pričevati o blagoslovljeni zakonski zvezi
»Najbolj prepričljivo pričevanje o blagoslovu krščanskega zakona je dobro življenje krščanskih zakoncev in družine,« je nadaljeval papež. »Ni boljšega načina, da se izrazi lepota zakramenta!« Zakon, ki ga je posvetil Bog, varuje tisto vez med možem in ženo, ki jo je Bog blagoslovil, ko je ustvaril svet. Je izvir miru  in dobrega za vso zakonsko in družinsko življenje. Na začetku krščanstva je to veliko dostojanstvo vezi med možem in ženo prekinilo zlorabo, ki je do takrat bila normalna, da je namreč mož lahko odslovil svojo ženo, tudi pod pretvezo in na poniževalen način, je s primerom pojasnil papež in dodal, da je evangelij družine, ki oznanja ravno ta zakrament, premagal kulturo običajnega odslavljanja žensk.

»Krščansko seme radikalne enakosti med zakoncema mora danes roditi nove sadove. Pričevanje o družbenem dostojanstvu zakonske zveze bo postalo prepričljivo ravno po tej poti, poti pričevanja, ki privlači, poti vzajemnosti in komplementarnosti med zakoncema.« Papež Frančišek je izpostavil, da moramo zato kot kristjani glede tega postati vedno bolj zahtevni. Kot primer je navedel zagovarjanje pravice do enakega plačila za enako delo, izpostavil je prepoznavanje materinstva žensk in očetovstva moških kot bogastva, ki je vedno pomembno in predvsem v dobro otrok, ter vrlino gostoljubnosti krščanskih družin označil kot ključnega pomena v današnjem času, predvsem v razmerah revščine, propadanja in družinskega nasilja.

Kristjani se poročijo za dobro družbe
»Dragi bratje in sestre, ne bojmo se povabiti Jezusa na poročno svatbo!« je ob koncu kateheze spodbudil papež. Ne bojmo se povabiti Jezusa na svoj dom, da bi bil z nami in varoval družino. In prav tako njegovo mater Marijo. »Ko se kristjani poročijo ''v Gospodu'', so preoblikovani v učinkovito znamenje Božje ljubezni. Kristjani se ne poročijo samo zaradi sebe. Poročijo se v Gospodu in v dobro vse skupnosti in vse družbe.« O tej poklicanosti krščanskega zakona pa bo papež – kot je obljubil – govoril med naslednjo katehezo.