Mineva leto dni od kanonizacije sv. Janeza Pavla II.

VATIKAN (ponedeljek, 27. april 2015, RV) – V vatikanski baziliki svetega Petra je dopoldne potekala sveta maša ob prvi obletnici kanonizacije svetega Janeza Pavla II. Mašo je daroval kardinal Angelo Sodano, somaševali pa so kardinali Angelo Comastri, Leonardo Sandri in dolgoletni osebni tajnik svetega Janeza Pavla II. Stanislaw Dziwisz, ki je med mašo tudi pridigal.

Takoj svetnik! Santo subito!
Pred štirimi leti, na nedeljo Božjega usmiljenja, je papež Benedikt XVI. Janeza Pavla II. razglasil za blaženega, pred letom dni pa ga je papež Frančišek razglasil za svetnika. Na ta način je uresničil tisti glas Božjega ljudstva: »Takoj svetnik! Santo subito!« Po besedah kardinala Dziwisza lahko v tem vzkliku vidimo »željo, da sveti papež ne bi ostal samo na straneh zgodovine Cerkve, ampak bi spremljal današnje učence križanega in vstalega Gospoda po poteh vere, upanja in ljubezni v našem vznemirjenem svetu«. Svetost predstavlja sintezo tistega, kar je delal in dela Janeza Pavel II., je dodal kardinal.

Vsi smo poklicani k svetosti
Zatem je izpostavil, da svetost ni privilegij, namenjen samo nekaterim Gospodovim učencem: »Svetost je univerzalna poklicanost Božjega ljudstva.« Na to nas je pred pol stoletja spomnil tudi drugi vatikanski koncil. V konstituciji o svetem bogoslužju (Lumen gentium) beremo, »da so vsi kristjani, naj bodo katerega koli stanu ali položaja, poklicani k polnosti krščanskega življenja in k popolni ljubezni«, torej so poklicani k svetosti.

Bil je vse za vse
Janez Pavel II. je svoj pontifikat posvetil vpeljevanju koncilskega nauka v življenje Cerkve. Da se ne bi zaustavil ob besedah in da bi ljudem pokazal žive in mikavne zglede svetosti, je povzdignil na čast oltarja številčno vrsto svetnikov in blaženih. In ni se zaustavil samo pri tem. Tudi on sam je živel sveto življenje. »Bil je človek molitve, kontemplacije in delovanja. Bil je mistik v služenju. Jezus Kristus je bil njegova velika ljubezen in ta ljubezen je dobila obliko neutrudnega služenja Cerkvi in svetu. Postal je vse za vse. Z veselo novico je dospel do najbolj oddaljenih mej našega planeta,« je dejal kardinal Dziwisz in spomnil na besede preroka Izaije: »Kako ljubke so na gorah noge glasnika, ki oznanja mir, prinaša veselo novico, oznanja rešitev« (It 52,7).

V nebesih imamo velikega priprošnjika
Kardinal Dziwisz je povabil, naj se zahvalimo za kanonizacijo Janeza Pavla II.: »Zahvalimo se za ta dar, ki bogati vso Cerkev. V nebesih imamo velikega priprošnjika za naše osebne, družinske in družbene namene. Živ spomin na svetega papeža je ostal v naših mislih in naših srcih. On je ostal, na drugačen, a še globlji način, v življenju Cerkve. On nas spremlja po poteh vere, upanja in ljubezni.« Kardinal je še dejal, da če želimo ostati zvesti dediščini Janeza Pavla II., moramo pogumno hoditi po poteh ljubezni do Boga in bližnjega, torej po poti svetosti. »To je vsakodnevna naloga, postavljena pred nas,« je sklenil homilijo.