VATIKAN (sobota, 11. april 2015, RV) – V baziliki svetega Petra
se je ob 17.30 začelo slovesno
bogoslužje, med katerim je papež Frančišek z javno objavo bule Misericordiae
vultus napovedal sveto leto usmiljenja. Obred se je začel pred svetimi vrati
v atriju Petrove bazilike. Tu je papež Frančišek v spremstvu kardinalov bulo najprej
izročil kardinalom nadduhovnikom štirih rimskih papeških bazilik. Kopijo bule je zatem
izročil še prefektom kongregacij za škofe, za evangelizacijo narodov in za vzhodne
Cerkve ter trem predstavnikom Vzhoda, afriške celine in vzhodnih Cerkva. Papež je
tako na simboličen način izrazil željo, da se sveto leto usmiljenja obhaja po vsem
svetu. Regent papeške hiše msgr. Leonardo Sapienza je nato prebral nekaj odlomkov
bule.
Cerkev poklicana ponuditi znamenja Božje bližine
V Petrovi baziliki so sledile večernice za nedeljo
Božjega usmiljenja. Papež Frančišek je med homilijo pojasnil, da je sveto leto usmiljenja
potrebno zato, »ker je Cerkev v tem trenutku
velikih epohalnih sprememb poklicana močneje ponuditi znamenja upanja in Božje bližine«. Sicer pa je začel z besedami, s katerimi je Jezus Vstali
pozdravil svoje učence: »Mir vam bodi.« Mir, predvsem v teh tednih, ostaja kot želja mnogih narodov,
ki doživljajo nezaslišano nasilje diskriminacije in smrti samo zato, ker se imenujejo
kristjani, je zatrdil papež. »Naša molitev je
še silovitejša in postaja krik po pomoči k Očetu, ki je bogat v usmiljenju, da bi
podprl vero mnogih bratov in sester, ki so v trpljenju, medtem ko ga prosimo, naj
spreobrne naša srca, da bi prešli od brezbrižnosti k sočutju.«
Sveti Pavel nas je opomnil, da smo bili rešeni v skrivnosti smrti in vstajenja Gospoda Jezusa. On je Spravitelj, ki je živ med nami in nam ponuja pot sprave z Bogom in med brati. Apostol pravi, da kljub težavam in trpljenju, narašča upanje v zveličanje, ki ga je Kristusova ljubezen zasejala v naša srca. »Božje usmiljenje se je izlilo v nas, nas naredilo pravične in nam dalo mir,« je dejal papež.
Zakaj sveto leto?
Nadaljeval je, da se mnogi sprašujejo, zakaj danes
jubilejno leto Božjega usmiljenja, in odgovoril: »Preprosto
zato, ker je Cerkev v tem trenutku velikih epohalnih sprememb poklicana močneje ponuditi
znamenja upanja in Božje bližine.« Sveto leto
po Frančiškovih besedah ni »čas nepazljivosti«, ampak je čas, da ostanemo budni in v sebi ponovno prebudimo
zmožnost za gledanje bistvenega. »Za Cerkev je
to čas, da ponovno najde smisel poslanstva, ki ji ga je zaupal Gospod na velikonočni
dan: biti znamenje in sredstvo Očetovega usmiljenja.« Zato bo sveto leto moralo ohranjati živo željo po prepoznavanju mnogih znamenj
nežnosti, ki jih Bog ponuja vsemu svetu, predvsem pa trpečim, samim in zapuščenim
ter tudi tistim, ki so brez upanja, da bi jim bilo odpuščeno in bi se čutili ljubljeni
od Očeta. Sveto leto, da bi v sebi močno čutili veselje nad tem, da nas je našel Jezus,
ki je kot dobri pastir šel iskat nas, ker smo se izgubili. Jubilej, da bi zaznali
toplino njegove ljubezni, ko si nas naloži na svoja ramena, da bi nas nesel nazaj
v Očetovo hišo. Leto, v katerem bi se nas naj dotaknil Jezus Kristus in nas spremenil
s svojim usmiljenjem, da bi tudi mi postali pričevalci usmiljenja. »Zato jubilej: ker je to čas usmiljenja,«
je izpostavil papež. »Je ugoden čas, da ozdravimo
rane, da se ne utrudimo srečevati tistih, ki čakajo, da bi videli in se z roko dotaknili
znamenj Božje bližine, da vsem ponudimo pot odpuščanja in sprave.«
»Mati božjega usmiljenja naj odpre naše oči, da bomo razumeli nalogo, h kateri smo poklicani. In naj nam izprosi milost, da bomo ta jubilej usmiljenja živeli z zvestim in rodovitnim pričevanjem,« je sklenil homilijo sveti oče.
All the contents on this site are copyrighted ©. |