Papež: Armenci - narod vstalih v Kristusu

VATIKAN (četrtek, 9. april 2015, RV) – S svetim očetom se je danes v Vatikanu sestala dvajset članska delegacija Patriarhalne sinode armensko-katoliške Cerkve. Srečanje je potekalo v okviru stote obletnice armenskega genocida, v katerem je nasilne smrti umrlo mnogo Armencev. Za vse žrtve bo papež Frančišek daroval sveto mašo prihodnjo nedeljo v baziliki svetega Petra, na kar je spomnil tudi med današnjim srečanjem: »Molili bomo k Božjemu usmiljenju, naj nam v ljubezni do resnice in pravičnosti vsem pomaga ozdraviti vsako rano in pohiteti s konkretnimi gestami sprave in miru med narodi, ki še vedno ne zmorejo doseči soglasja glede takratnih žalostnih dogodkov.«

Spomin na žrtve nas postavlja pred temo skrivnosti nepostavnosti
Papež je v nagovoru dejal, da armensko ljudstvo velja za prvo, ki se je spreobrnilo v krščanstvo, in sicer že leta 301. Ima torej skoraj dvatisočletno zgodovino in občudovanja vredno dediščino, tako duhovno kot kulturno. Predvsem pa je sposobno ponovno se dvigniti po mnogih preganjanjih in preizkušnjah. Sveti oče je zbrane povabil, naj vedno gojijo hvaležnost do Gospoda, da so mu bili zmožni ostati zvesti tudi v najtežjih obdobjih. Prav tako je pomembno prositi Boga za dar modrosti srca: »Spomin na žrtve pred stotimi leti nas namreč postavlja pred temo 'skrivnosti nepostavnosti' (mysterium iniquitatis).«

Vprašanje o zlu vodi v skrivnost soudeleženosti pri Kristusovem trpljenju
Kot pravi evangelij, se lahko iz globine srca dvignejo najtemnejše sile, zmožne sistematično načrtovati uničenje brata, ga obravnavati kot sovražnika, nasprotnika ali celo kot posameznika, ki je brez človeškega dostojanstva, je zatrdil papež. Dodal pa je, da za vernike vprašanje o zlu, ki ga stori človek, vodi tudi do skrivnosti soudeleženosti pri odrešenjskem trpljenju: »Nemalo sinov in hčera armenskega naroda je bilo zmožnih izgovoriti Kristusovo ime vse do prelitja krvi ali do smrti zaradi sestradanosti v neskončnem množičnem izseljevanju, v katerega so bili prisiljeni.«

Narod vstalih v Kristusu
Trpljenje armenskega naroda skozi zgodovino je v določenem smislu nadaljevanje Jezusovega trpljenja, v katerem pa že klije njegovo vstajenje, je nadaljeval papež Frančišek. Pastirje armensko-katoliške Cerkve je spodbudil k nadaljnjemu prizadevanju na področju vzgoje vernikov laikov, da bodo znali brati stvarnost z novimi očmi ter tako vsak dan reči: »Moj narod ni samo narod trpečih za Kristusa, ampak je predvsem narod vstalih v Njem.« Zato je po Frančiškovih besedah pomembno ohranjati spomin na preteklost, da bo postala nova limfa za gojenje sedanjosti z veselim oznanilom evangelija in pričevanjem ljubezni. Škofe je spodbudil k podpiranju trajne formacije duhovnikov in posvečenih oseb: »Ti so vaši prvi sodelavci. Občestvo med njimi in vami bo okrepljeno z zglednim bratstvom, ki ga bodo lahko videli v sinodi in s patriarhom.«

Ekumenizem krvi
Papež Frančišek je ob koncu govora še spomnil na vse, ki so se trudili pomagati v dramatičnih dogodkih izpred stotih let. Posebej je izpostavil papeža Benedikta XV., ki je posredoval pri sultanu Mehmetu V., da bi se ustavilo pobijanje Armencev. Ta papež je bil velik prijatelj vzhodnih kristjanov: ustanovil je Kongregacijo za vzhodne Cerkve in Papeški vzhodni inštitut, leta 1920 pa je svetega Efrema Sirskega prištel med cerkvene učitelje. Njegovi priprošnji je Frančišek še izročil ekumenski dialog med armensko-katoliško Cerkvijo in armensko-apostolsko Cerkvijo ter pripomnil, da sta že pred stotimi leti, tako kot danes, mučeništvo in preganjanje uresničila »ekumenizem krvi«.