Sirija: Do katere 'postaje' križevega pota smo prišli?

SIRIJA (sreda, 8. april 2015, RV) – Sveti oče je na velikonočni ponedeljek med molitvijo Raduj se Kraljica nebeška ponovno izrekel poziv za preganjane kristjane. Zlasti kruto in dolgotrajno je nasilje v Siriji in Iraku. Svet se zares ne sme obrniti v drugo stran, je po papeževem pozivu pripomnil msgr. Mario Zenari, apostolski nuncij v Damasku.

P. Frans van der Lugt: semena, ki vzklijejo, četudi so poteptana
V pogovoru za Radio Vatikan je spomnil na patra Fransa van der Lugta, nizozemskega jezuita, ki je bil 7. aprila lani ubit v Homsu, po tem, ko se je odločil ostati med prebivalci v mestu, ki je bilo že dve leti oblegano. Včeraj so se tam, da bi se ga spomnili, zbrali številni mladi in družine iz celotne Sirije, kristjani in muslimani, ki so p. Fransa cenili in ga imeli radi. Msgr. Zenari je prepričan, da so ti ljudje, ki trpijo, ki dajo življenje, ker ljubijo svoje ljudstvo, kot semena, ki vzklijejo, četudi so poteptana. »To je tudi upanje Sirije, ki živi posebno dramo: tam so mnogi ljudje in mnogi nedolžni, ki trpijo, zdrobljena življenja, kot življenje p. Fransa van der Lugta. Pomembno je sejati semena dobrote, semena ne-nasilja, spoštovanja človekovega dostojanstva. Prej ali slej bodo vzklila in nastopila bo prava pomlad.«

Svet naj se ne obrne v drugo stran
Apostolski nuncij v Damasku je nato povedal, da tamkajšnji ljudje zelo cenijo poziv papeža Frančiška svetu, naj ne ostane tiho, naj naredi več in naj se ne obrne v drugo stran. Cenijo ga tako kristjani kot nekristjani. Zaščititi manjšine je dolžnost celotne mednarodne skupnosti in sveti oče je opozoril prav na to. S tem pa je opogumil in dal moč tudi kristjanom v Siriji. Msgr. Zenari je spomnil, da je papež že na božični dan kot prvo omenil »ljubljeno Sirijo«. Dejstvo, da je državo opredelil s tem pridevnikom, je osvojilo tamkajšnje kristjane in vse Sirce, ki svetega očeta zelo spoštujejo.

Ali smo še vedno na polovici križevega pota?
Nazadnje je nuncij še zatrdil, da so bile v Siriji med velikonočnim tridnevjem cerkve nabito polne kristjanov. Vera in molitev jim pomagata proti strahu in tesnobi glede prihodnosti. Veliko noč so tako globoko občutili. Še zlasti veliki petek. »Vsi Sirci – kristjani, muslimani in pripadniki drugih verstev – so morali začeti nekakšen križev pot. Koliko trpljenja, koliko mrtvih … Sedaj se sprašuje, do katere 'postaje' križevega pota smo prišli. Smo prišli do štirinajste, tiste, kateri sledi vstajenje? Ali smo žal še vedno na polovici križevega pota? To je tisto, kar leži na duši kristjanov in verjetno vseh Sircev.«