Sveta maša v središču Neaplja: Upati pomeni staviti na usmiljenje Boga

NEAPELJ (sobota, 21. marec 2015, RV) – »Jezus je Gospod! Nihče ne govori kot On! Samo On ima besede usmiljenja, ki lahko zacelijo rane našega srca: samo On. Samo On ima besede večnega življenja.« Tako je papež Frančišek zatrdil, ko je dopoldne daroval sveto mašo na Trgu plebiscita v središču Neaplja. V homiliji je izhajal iz evangeljskega odlomka, v katerem vidimo Jezusa v jeruzalemskem templju (Jn 7,37-53). Ljudje so, tako kot danes, razpravljali o njem. Nekateri so navdušeno govorili, da je »resnično prerok«; drugi celo, da »je Kristus«; tretji pa so ugovarjali, da Mesija ne prihaja iz Galileje. Tisti, katere so poslali, da bi ga privedli, so dejali: »Še nikoli ni noben človek tako govoril.«

Kristusova beseda je mogočna
»Gospodova beseda, danes kakor včeraj, vedno izzove razdor. Božja beseda ločuje, vedno. Izzove razdor med tistim, ki jo sprejme, in tistim, ki jo zavrne.« Včasih se nekakšen notranji kontrast razvne tudi v našem srcu. To se zgodi, kadar zaznamo privlačnost, lepoto in resnico Jezusovih besed, a jih istočasno zavrnemo, ker nas spravijo v težave, preveč nas stane, če bi se jih držali. »Kristusova beseda je mogočna,« je nadaljeval papež Frančišek. Nima moči sveta, temveč moč Boga, ki je močan v ponižnosti in tudi slabotnosti. Njegova moč je moč ljubezni, brezmejne ljubezni, ljubezni, zaradi katere prej kot sebe ljubimo druge. Ta beseda daje moč in je sposobna spremeniti svet.

Iti in sprejeti
Kristusova beseda želi doseči vse. Zlasti tiste, ki živijo na periferijah bivanja, da bi v Njem našli središče svojega življenja in izvir upanja. Mi, ki smo imeli milost, da smo prejeli to Besedo Življenja, pa smo poklicani iti ven iz naših ograd in s srčno gorečnostjo vsem prinašati usmiljenje, nežnost in Božje prijateljstvo. To je delo vseh nas, še posebej pa je delo duhovnikov: prinašati usmiljenje, odpuščanje, mir, veselje. V zakramentih in poslušanju. Hkrati, kot je nadaljeval papež, naj bi vsaka župnija, vsaka cerkvena stvarnost postala »svetišče« za tiste, ki iščejo Boga, in »sprejemajoč dom« za uboge, ostarele in vse, ki potrebujejo pomoč. »Iti in sprejeti: tako utripa srce matere Cerkve in vseh njenih otrok.«

Naj vsakdo izmed vas sprejme milost vstajenja
Papež Frančišek je nato spomnil na postni čas, med katerim v Cerkvi odmeva sporočilo, da če vsak dan sprejmemo in živimo Jezusovo Besedo, z Njim tudi vstanemo. »Naj ne pride zaman milost te velike noči za Božje ljudstvo v tem mestu! Naj vsakdo izmed vas sprejme milost vstajenja, da bi bil Neapelj napolnjen z upanjem Gospoda Kristusa!«

Kriminalcem: Spreobrnite se k ljubezni in pravičnosti!
»Dragi Neapeljčani, naredite prostor upanju in ne pustite si ukrasti upanja! Ne popustite dobrikanju lahkih zaslužkov in nepoštenih prihodkov. To je današnji kruh in jutrišnja lakota. Ničesar ti ne more prinesti. Z odločnostjo se uprite organizacijam, ki s posmehljivo trgovino z mamili in z drugimi zločini izkoriščajo in pokvarijo mlade, izkoriščajo in pokvarijo uboge in slabotne.« »Pokvarjenost in kriminal naj ne iznakazita obličja tega lepega mesta! Še več: naj ne iznakazita veselja vašega neapeljskega srca.« Tako so se glasile spodbudne besede svetega očeta, ki je nato še dodal: »Kriminalcem in vsem njihovim pajdašem danes ponižno, kot brat, ponavljam: spreobrnite se k ljubezni in pravičnosti! Pustite se najti Božjemu usmiljenju! Zavedajte se, da vas Jezus išče, da bi vas objel, poljubil, da bi vas še bolj ljubil. Z milostjo Boga, ki vse odpusti in vedno odpusti, se je mogoče vrniti k poštenemu življenju.« To prosijo, kot je nadaljeval sveti oče, tudi solze neapeljskih mater, pomešane z Marijinimi solzami: »Te solze naj raztopijo trdoto src in vse pripeljejo nazaj na pot dobrega.«

Bog živi v Neaplju
Prihodnost Neaplja ni v tem, da se sprijaznjeno umakne sam vase, ampak, da se z zaupanjem odpre svetu, da naredi prostor upanju. To mesto v Jezusovem usmiljenju lahko najde moč, da gre naprej z upanjem. »Upati je že zoperstaviti se zlu. Upati pomeni gledati svet s pogledom in srcem Boga. Upati pomeni staviti na usmiljenje Boga, ki je Oče in odpusti vedno in odpusti vse.« Papež Frančišek je homilijo zaključil z besedami, da Bog, ki je izvir našega veselja in povod našega upanja, živi v naših mestih: »Bog živi v Neaplju!«