Papež japonskim škofom: Misijonarji in skriti kristjani – dva stebra

VATIKAN (petek, 20. marec 2015, RV) – V Vatikanu so bili te dni na obisku ad limina apostolorum škofje z Japonske. Papež Frančišek jim je med današnjo avdienco izročil v branje govor, v katerem je spomnil na »dva stebra« zgodovine japonskih katoličanov. To sta »misijonarska dejavnost« in »skriti kristjani«. Ta dva podpirata življenje Cerkve danes in sta vodilo, kako živeti vero.

Misijonarji in skriti kristjani
Dediščina obilnih blagoslovov in trpljenja, veselja in bridkosti, ki so jo predniki zapustili današnjim kristjanom, je ukoreninjena v misijonarjih, ki so svoje življenje dali za služenje evangeliju in japonskemu narodu. Sveti oče je posebej omenil svetnika Frančiška Ksaverija in Pavla Mikija. Za mnoge misijonarje in tudi nekatere prve člane japonske skupnosti se je pričevanje za Kristusa sklenilo z mučeništvom. Njihova žrtev je prinesla veliko blagoslova Cerkvi, okrepila je vero ljudi in spodbudila majhno krščansko skupnost, da je vztrajala v vseh preizkušnjah. Letos Cerkev na Japonskem obhaja obletnico odkritja skritih kristjanov, je nato spomnil papež. Gre za kristjane, ki so ohranili vero tudi po izgonu duhovnikov in misijonarjev iz države. Skupnost se je navkljub nevarnostim in preganjanju ohranila pri življenju s pomočjo molitve in kateheze.

Cerkev je misijonarska v vsaki dobi in v vsaki deželi
Cerkev ostaja »misijonarska Cerkev« v vsaki dobi in v vsaki deželi, je nadaljeval papež Frančišek in izrazil hvaležnost za misijonarje, ki še sedaj delujejo v japonskih škofijah. V sodelovanju z domačini, z duhovniki, redovniki in laičnimi voditelji, odgovarjajo na potrebe katoliške skupnosti in tudi širše družbe. Papež je škofe spodbudil, naj bodo pozorni na njihove duhovne in človeške potrebe. Prav tako naj jim omogočijo vodstvo in razumevanje glede navad japonskega naroda, da bodo lahko »vedno bolj učinkoviti služabniki evangelija«.

Vendar pa delo evangelizacije ni zgolj odgovornost tistih, ki zapustijo svoje domove in gredo oznanjat evangelij v daljne dežele. S krstom je vsakdo poklican evangelizirati. Četudi to pomeni samo odpreti vrata naših domov in stopiti ven v sosesko.

Delo katoliške skupnosti na Japonskem: mir, dialog
Katoliška skupnost na Japonskem je majhna, vendar je v družbi cenjena. In sicer zaradi svojega delovanja na področjih, kot so vzgoja, zdravstvo, ostareli, bolniki in invalidi. Papež Frančišek je spomnil tudi na dobrodelna prizadevanja Cerkve po potresu in cunamiju pred štirimi leti. Posebno področje njenega delovanja so iniciative v prid miru. Preko svojega dela verniki ustvarjajo priložnosti za dialog med Cerkvijo in družbo. Ta dialog pa je posebej pomemben, ker hrani medsebojno razumevanje in pospešuje večje sodelovanje pri prizadevanju za skupno dobro.

Zgled skritih kristjanov: duhovniki, redovniki, laiki
Papež Frančišek je nato ponovno izpostavil zgled »skritih kristjanov«. Ti so ohranili vero, ker so bili pozorni na svoj oseben odnos z Jezusom. Tudi danes je Cerkev močna in njena evangelizacijska prizadevanja so učinkovita, kadar so verniki »zasidrani v osebnem odnosu s Kristusom« in kadar jih dnevno podpirata župnijska ter cerkvena skupnost. Sveti oče je škofe ponovno spodbudil, naj delajo s svojimi duhovniki, naj jim omogočijo duhovno in človeško formacijo, in sicer ne le v semenišču. Zagotovijo naj tudi, da imajo le-ti potreben čas in svobodo, da so na razpolago tistim, ki so jim zaupani. Skupnost nadalje krepi pričevanje redovnikov in redovnic. Ti velikodušno služijo Cerkvi in družbi na Japonskem ter prav tako potrebujejo podporo škofov, ki naj iščejo nove priložnosti za sodelovanje pri apostolskih delih.

»Skriti kristjani« pa nas navsezadnje opominjajo še, da gojiti cerkveno življenje in evangelizirati zahtevata »polno in aktivno soudeležbo vernih laikov«. Njihovo poslanstvo je po papeževih besedah dvojno. Sodelovati morajo v življenju župnije in krajevne Cerkve ter prepojiti družbeni red s svojim krščanskim pričevanjem. To poslanstvo se uresničuje predvsem v družini. S pozornostjo do družine, do priprav na zakon in do katehez v vseh življenjskih obdobjih, se obogatijo župnije in krajevne Cerkve. Istočasno, kot je zaključil papež Frančišek, pa sta tudi družba in kultura prežeta »s prijetnim vonjem evangelija«.