Tajnik Kongregacije za vzhodne Cerkve končal obisk Sirije

SIRIJA (četrtek, 19. marec 2015, RV) – Tajnik Kongregacije za vzhodne Cerkve, nadškof Cyril Vasil', je od 13. do 18. marca bil na obisku v Siriji. Vsem Sircem, ki se v tem obdobju soočajo z velikim trpljenjem, je zagotovil duhovno bližino papeža Frančiška ter pri tem spomnil na družine, ki so morale zapustiti svoje domove, vse ugrabljene osebe, mame, ki jočejo za svojimi otroki, na lačne, obupane in vse, ki ne vidijo več prihodnosti za svojo domovino.

Med različnimi srečanji je bilo posebnega pomena molitveno bdenje za mir, ki je 16. marca potekalo v melkitski katedrali v Damasku. Nadškof Vasil' je takrat vsem zbranim zatrdil, da jih papež ne bo nikoli pozabil: »Ravno nasprotno, krepi vašo vero, vaše upanje in vašo ljubezen s svojo neutrudno molitvijo in nežnostjo, s katero vas objema.« Nadškof je spomnil na Frančiškovo pismo, ki ga je 23. decembra 2014 namenil kristjanom na Bližnjem vzhodu in v njem prosil za mir za vse otroke te dežele, ne glede na versko pripadnost. Tudi nadškofov obisk v Damasku je navsezadnje znamenje papeževe skrbi. Vasil' sam je v Sirijo prišel kot pričevalec, da je skupaj s papežem Frančiškom vsa vesoljna Cerkev z molitvijo in ljubeznijo blizu sirskemu narodu.

Sirija sedaj vstopa že v peto leto vojne. Kot je poudaril nadškof, se ne moremo sprijazniti s tem, da bi ta vojna lahko trajala še dolgo. Vsak dan je dan preveč, vsaka smrt je smrt preveč, je poudaril in spregovoril o zaupanju. »Mi kristjani smo poklicani biti kljub vsemu glasniki upanja in to zahvaljujoč Svetemu Duhu, ki prebiva v naših srcih  in nam daje moč, da hodimo za Gospodom v trpljenju in slavi novega življenja.« V tem vedno bolj razkosanem svetu smo poklicani biti mostovi sprave. Izpostavil je, da se ne sme pozabiti žrtev: »Trdno verjamem, da je njihova kri seme vere.«

Nadškof Vasil' je v navzočnosti antiohijskega patriarha Gregoriosa III. Lahama in apostolskega nuncija Maria Zenara izrazil globoko hvaležnost vsem pastirjem, škofom, duhovnikom in posvečenim osebam, ki kljub vsem težavam ostajajo s svojo čredo, prav tako pa ni pozabil na mnoge prostovoljce, ki pomagajo pri pastoralnih in karitativnih dejavnostih. Vse je spodbudil, naj ostanejo zvesti poklicanosti Cerkve ter blizu ljudem v stiski. »Vsi potrebujemo usmiljenje,« je zatrdil in izrazil prepričanje, da bo sveto leto usmiljenja, ki je pred nami, rodilo veliko bogatih sadov. »Sprava je mogoča samo z usmiljenim srcem,« je še povedal nadškof.