Papeški svet za pospeševanje nove evangelizacije o letu Usmiljenja

VATIKAN (ponedeljek, 16. marec 2015) – Papež Frančišek je prejšnji petek, ko smo obhajali drugo obletnico njegovega pontifikata, napovedal izredno jubilejno leto, posvečeno Božjemu usmiljenju. To sveto leto se bo začelo z odprtjem svetih vrat v baziliki svetega Petra na letošnji praznik Marijinega brezmadežnega spočetja in se zaključilo 20. novembra prihodnje leto, na praznik Kristusa, Kralja vesoljstva. Datum začetka jubilejnega leta je pomenljiv, saj bo sovpradal s 50. obletnico zaključka drugega vatikanskega koncila. To je dodatna spodbuda za Cerkev, da bi nadaljevala z delom, ki ga je začel koncil. Sveti oče je organizacijo jubileja zaupal Papeškemu svetu za pospeševanje nove evangelizacije z namenom, da ga bo lahko dejavno vodil kot novo etapo poti Cerkve pri njenem poslanstvu, prinesti vsaki osebi evangelij usmiljenja.

Uradna napoved jubilejnega leta bo na nedeljo Božjega usmiljenja
Uradna in slovesna napoved jubilejnega leta bo potekala na nedeljo Božjega usmiljenja: Gre za praznik, ki ga je uvedel sv. Janez Pavel II. in ki ga obhajamo prvo nedeljo po veliki noči. Ob napovedi svetega leta se pri svetih vratih prebere papeževa bula.

V svetem letu bomo ob nedeljah brali odlomke iz evangelija po Luku, ki ga imenujejo tudi »evangelist usmiljenja.« Zelo znane so prilike usmiljenja: prilika o izgubljeni ovci, o izgubljeni drahmi ter o usmiljenem očetu.

Sveto leto v judovski tradiciji: ponovno izpostaviti enakost
V judovski tradiciji je bil jubilej sveto leto, ki so ga obhajali vsakih 50 let. Takrat je bilo potrebno ponovno vzpostaviti enakost vseh Izraelovih sinov ter omogočiti nove možnosti družinam, ki so izgubile svoje premoženje ali celo osebno svobodo. Bogate pa je po drugi strani sveto leto spominjalo, da bo prišel čas, ko bodo izraelski sužnji, ki jim bodo spet postali enaki, lahko ponovno zahtevali svoje pravice. Kot je sv. Janez Pavel II. zapisal v Apostolskem pismu ob začetku novega tisočletja, je v skladu s postavo pravičnost pomenila predvsem zaščito šibkih.  

Sveto leto v Cerkvi: leto odpuščanja, obnovitev odnosa z Bogom in bližnjimi
Katoliška Cerkev je dala judovskemu svetemu letu bolj duhoven pomen. Gre predvsem za leto odpuščanja, odpustek za vse, ter možnost obnovitve odnosa z Bogom in bližnjim. Tako je sveto leto vedno priložnost, da poglobimo vero ter obnovimo svoje prizadevanje za krščansko pričevanje.

Redno in izredno sveto leto
V Cerkvi se je tradicija obhajanja svetih let začela leta 1300 in sicer s papežem Bonifacijem VII., ki je predvidel praznovanje jubileja vsakih 100 let. Da pa bi omogočili vsaki generaciji, da bi obhajala vsaj eno sveto leto, se od leta 1475 obhaja na 25 let. Poleg rednih pa se lahko ob pomembnih dogodkih napove tudi izredni jubilej.

Do sedaj je Cerkev obhajala 26 rednih svetih let, nazadnje leta 2000. V prejšnjem stoletju sta dva papeža oklicala izredno sveto leto – Pij XI. leta 1933, ob 1900. obletnici odrešenja, ter Janez Pavel II. leta 1983, ob 1950. obletnici odrešenja.

Sveta vrata
Obred, s katerim se začne vsako sveto leto, je odprtje svetih vrat. Le-ta so odprta le med jubilejnim letom, sicer pa so zazidana. Sveta vrata imajo štiri glavne rimske bazilike: bazilika sv. Petra, sv. Janeza v Lateranu, sv. Pavla izven obzidja in sv. Marije Velike. Papež vedno odpre najprej sveta vrata v baziliki svetega Petra, šele potem se odprejo tudi sveta vrata v ostalih treh bazilikah.

Usmiljenje in papež Frančišek
Z jubilejem usmiljenja papež Frančišek v središče pozornosti postavlja usmiljenega Boga, ki vabi ljudi, da bi se vrnili k Njemu. Srečanje z Njim vzbuja usmiljenje. Usmiljenje je tema, ki je zelo blizu papežu Frančišku, saj si je že kot škof izbral geslo »Z usmiljenjem in izvolitvijo.« Gre za besede v latinščini, vzete iz pridige sv. Bede Častitljivega, ki je v komentarju k evangeljskemu odlomku, ko Jezus pokliče Mateja, zapisal: »Jezus je videl cestninarja, ga pogledal z usmiljenjem in ga izbral ter rekel: 'Hodi za menoj.'« Ta pridiga je poklon Božjemu usmiljenju.

Pomen neskončnega Božjega usmiljenja je papež Frančišek poudaril že v svojem prvem nedeljskem opoldanskem nagovoru po izvolitvi za papeža, 17. marca 2013, ko je dejal: »Čutiti usmiljenje, ta beseda spremeni vse. Je najboljše, kar moremo slišati: spreminja svet. Malo usmiljenja svet naredi manj hladen in bolj pravičen. Dobro moramo razumeti to Božje usmiljenje, tega usmiljenega Očeta, ki je tako potrpežljiv.« Tudi po molitvi Angelovega češčenja 11. januarja letos je spomnil, da danes zelo potrebujemo usmiljenje ter dodal: »Pomembno je, da ga laiki živijo in prinašajo v različna okolja v družbi. Naprej! Živimo čas usmiljenja, to je čas usmiljenja.« V letošnji poslanici za postni čas pa je sveti oče zapisal: »Dragi bratje in sestre, tako močno si želim, da bi kraji, kjer je prisotna Cerkev – še posebej naše župnije in skupnosti – postali otoki usmiljenja v morju brezbrižnosti.« Izraz usmiljenje pa je pogosto uporabljen tudi v apostolski spodbudi Veselje evangelija, saj se pojavi kar 31-krat.