Papež
med spokornim bogoslužjem: Priznanje grehov je Božji dar
»Biti tu, da bi doživeli njegovo ljubezen, je predvsem
sad njegove milosti. Bog nam skozi stoletja ni nikoli nehal izkazovati bogastva svojega
usmiljenja. Preobrazba srca, ki nas privede v priznanje naših grehov je Božji dar.
Sami ne zmoremo. To, da lahko priznamo svoje grehe, je Božji dar, je poklon, je njegovo
delo. Ko se nas z nežnostjo dotakne njegova roka, ko nas preoblikuje njegova milost,
se duhovniku lahko približamo brez bojazni zaradi naše krivde, z gotovostjo, da nas
bo sprejel v imenu Boga in razumel navkljub naši bedi. Ko potem odidemo iz spovednice,
čutimo moč, ki povrne življenje in navdušenje vere. Po spovedi bomo prerojeni.« O skrivnosti zakramenta spovedi je papež Frančišek govoril v petek med spokornim
bogoslužjem, ki ga je v okviru pobude 24 ur za Gospoda vodil v Petrovi baziliki. Isti
dan, bil je 13. marec, je minevala tudi druga obletnica njegove izvolitve za Petrovega
naslednika. Med spokornim bogoslužjem je Frančišek napovedal sveto leto usmiljenja,
ki ga bomo začeli 8. mecembra letos.
Papež
Frančišek o spovedi
O zakramentu spovedi je papež govoril tudi med avdienco
z duhovniki, ki so se v Vatikanu udeležili tečaja o foro interno Apostolske penitenciarije.
»Ne obstaja noben greh, ki ga Bog ne bi mogel
odpustiti!« je poudaril. Spoved ne sme biti »mučenje«, ampak bi
vsi morali iz spovednice priti s srečo v srcu, z obrazom, obsijanim z upanjem, in
včasih tudi s solzami spreobrnjenja in veselja. Zakrament spovedi ne pomeni napornega,
neprijetnega in vsiljivega izpraševanja. Biti mora svobodno srečanje, bogato s človečnostjo,
preko katerega se lahko »vzgaja k usmiljenju«, ki obsega tudi zavzetost za popravilo storjenega hudega.
Tako se bo vernik čutil povabljenega k redni spovedi. Naučil se bo tudi opraviti jo
na najboljši način, z občutljivostjo duha, ki je dobra za srce spovedanca in tudi
spovednika. »Na ta način mi, spovedniki pomagamo
rasti v osebnem odnosu z Bogom, tako da se v srcih širi njegovo kraljestvo ljubezni
in miru,« je zatrdil papež.
Splošna
avdienca: Poklicanost ostarelih
»Gospod nas nikoli ne zavrže. On nas kliče, naj mu sledimo v vsakem
življenjskem obdobju. Tudi starost vsebuje milost in poslanstvo, pravo poklicanost
od Gospoda. Starost je poklicanost,« je dejal
papež med sredino splošno avdienco. Govoril je o starih starših in ostarelih osebah
nasploh ter kot svetel zgled postavil starčka Simeona in Ano. »Dragi stari starši, dragi starostniki, podajmo se na pot teh dveh izjemnih
starcev!« je povabil. »Postanimo tudi mi nekoliko pesniki molitve: uživajmo v iskanju svojih besed,
prilastimo si tiste, ki nas jih uči Božja beseda. Molitev starih staršev in starostnikov
je za Cerkev velik dar! Je bogastvo … Lahko posredujemo za pričakovanja novih generacij
in damo dostojanstvo spominu in preteklim žrtvam. Mlade ambiciozneže lahko spomnimo,
da je življenje brez ljubezni suhoparno življenje. Prestrašenim mladim lahko rečemo,
da se strah pred prihodnostjo lahko premaga. Mlade, pretirano zaljubljene vase, lahko
spomnimo, da je večje veselje v dajanju kot prejemanju. Dedki in babice oblikujejo
stalni zbor velikega duhovnega svetišča, kjer molitev prošnje in pesem hvalnica podpirata
skupnost, ki dela in se bori na polju življenja.«
Na
obisku ad limina apostolorum korejski škofje
V minule tednu so pri papežu bili škofje Korejske
škofovske konference, ki so prišli v Vatikan na obisk ad limina apostolorum. Frančišek
jim je med drugim govoril o mladih. Tako kot nas pričevanje prvih kristjanov kliče,
da skrbimo drug za drugega, nas mladi izzivajo, da se medsebojno poslušamo. Ko govorimo
z njimi, nas postavljajo pred izziv, da jim resnico Jezusa Kristusa predstavimo jasno
in na razumljiv način. Tako preizkusijo tudi verodostojnost naše vere in zvestobe.
Naša življenja morajo odsevati našo vero, je dejal sveti oče.
Katoliškim
učiteljem: »Ljubite najtežavnejše učence.«
»Dolžnost dobrega učitelja, še bolj pa krščanskega učitelja,
je, da močneje ljubi svoje najtežavnejše, najšibkejše in najbolj prikrajšane učence,« je papež poudaril med srečanjem z italijanskimi katoliškimi
učitelji in vzgojitelji. Jezus bi rekel: »Če
ljubite samo tiste, ki se učijo, ki so lepo vzgojeni, kakšno zasluženje imate?« Med takšnimi učenci je vsakemu učitelju lepo. »Vas pa prosim,« je
povabil sveti oče, »da bolj ljubite najtežavnejše
učence, tiste, ki se nočejo učiti, ki se nahajajo v težavnih situacijah, so prizadeti
in tujci – ti so danes velik izziv za šole.«
Pri
papežu laiška skupnost Hodi za menoj
Na srečanje s papežem so prejšnji teden prišli člani
laiške skupnosti Hodi za menoj. Med drugim jim je povedal: »Kot laiki
ste osebe, ki ste potopljene v svet, in znotraj zemeljskih stvarnosti si prizadevate,
da bi delali za dobro človeka. Poklicani ste s krščanskimi vrednotami prepojiti okolja,
v katerih delujete s pričevanjem in besedo.«
Zaobljuba evangeljskih svetov v splošnem kontekstu življenja laikov je povzeta v eni
temeljni obveznosti. Ta je »zvestoba Očetovi
ljubezni, Kristusu in njegovemu evangeliju, zvestoba delovanju Svetega Duha, ki je
ljubezen in svoboda«.
All the contents on this site are copyrighted ©. |