Sveti oče: Ali si na poti ljubezni ali pa si na poti hinavščine

VATIKAN (četrtek, 12. marec 2015, RV) – Kristjan ne izbira poti kompromisov. Če se ne pusti dotakniti Božjemu usmiljenju in če ne ljubi bližnjega, kakor svetniki, konča kot hinavec, ki uničuje, namesto da bi delal dobro. Tako je zatrdil papež med današnjo jutranjo sveto mašo, ki jo je daroval v kapeli Doma sv. Marte.

V homiliji se je najprej dotaknil današnjega prvega berila. V glasu preroka Jeremija slišimo glas samega Boga. Gospod je najprej s preroki, nato pa s svetniki skozi čas gradil zgodovino svojega odnosa z ljudmi. Navkljub odličnosti teh izbranih, njihovemu nauku in njihovim dejanjem, pa zgodovina zveličanja vseeno ni ravna, tlakovana je z veliko hinavščine in nezvestobe.

Zdi se, kot da bi Bog jokal
Bog preko glasu preroka Jeremija tako z grenkobo ugotavlja, kako ga izvoljeno ljudstvo ni poslušalo, četudi je prejelo toliko dobrot. Bog »je dal vse«, je pripomnil papež Frančišek, v odgovor pa je dobil samo »grde stvari«. Ljudstvo ni bilo zvesto: »To je zgodovina Boga. Tukaj se zdi, kot da bi Bog jokal. Tako zelo sem te ljubil, vse sem ti dal, a ti … Vse proti meni.« Tudi Jezus je jokal, ko je gledal Jeruzalem, je spomnil papež. Kajti v njegovem srcu je bila vsa ta zgodovina, iz katere je zvestoba izginila. Delamo, kar hočemo. Toda s tem v življenju hodimo po poti, na kateri srce otrdi, okamni. Beseda tako ne more vstopiti in ljudstvo se oddalji. »Tudi naša osebna zgodovina lahko postane takšna. In danes, na ta postni dan, se lahko vprašamo: 'Poslušam Gospodov glas ali delam tisto, kar jaz hočem, kar je meni všeč?'«

Svetniki so tisti, ki življenje Cerkve vodijo naprej
Tudi evangeljski odlomek današnjega dne nam prikazuje primer »okamnelega srca«, ki je gluho za Božji glas. Jezus ozdravi nekega obsedenca, v zameno pa je obtožen, da izganja hude duhove v imenu demona in da je sam demonski vrač. To je tipičen izgovor »legalistov«, je pojasnil papež Frančišek. Ti namreč verjamejo, da je življenje urejeno z zakoni, ki so jih določili oni. In tudi to se dogaja v zgodovini Cerkve.

Papež je spomnil na ubogo Ivano Orleansko. Danes je sveta. A takrat so jo živo zažgali, ker so jo obtožili, da je krivoverka. To so storili »doktorji, tisti, ki so poznali varen nauk«, farizeji, oddaljeni od Božje ljubezni. Sveti oče je nato spomnil še na Antona Rosminija. Njegove knjige so bile na seznamu prepovedanih knjig. To je pomenilo, da je bil greh brati jih. Rosmini je danes blažen. »V zgodovini Boga in njegovega ljudstva je Gospod pošiljal preroke, da bi le-temu povedal, da ga ljubi. V Cerkvi Gospod pošilja svetnike. Svetniki so tisti, ki življenje Cerkve vodijo naprej. Svetniki so tisti. To niso mogočniki in niso hinavci: ne. Svetniki.«

Ne obstaja neka tretja pot kompromisa
Papež je zatem dodal, da se svetniki ne bojijo pustiti ljubkovati božjemu usmiljenju. Zato so to moški in ženske, ki razumejo veliko človeško bedo in ki ljudstvo spremljajo od blizu, ga ne zaničujejo.

Jezus pravi, da kdor ni z njim, je proti njemu. »Toda ali ne obstaja kakšna pot kompromisa, malo tukaj  in malo tam? Ne. Ali si na poti ljubezni ali pa si na poti hinavščine. Ali se pustiš ljubiti Božjemu usmiljenju ali pa delaš tisto, kar hočeš sam, v skladu s svojim srcem, ki na tej poti vsakič bolj otrdi. Kdor ni z menoj, je proti meni. Ne obstaja neka tretja pot kompromisa. Ali si svet ali pa hodiš po drugi poti.« »Kdor z menoj ne zbira, raztresa,« tako še pravi Jezus. Papež Frančišek pa je pojasnil, da je ta, ki raztresa, ki uničuje, »pokvarjenec, ki kvari«.