VATIKAN (četrtek, 12. marec 2015, RV) – Spomin, mladi in poslanstvo
potrjevanja bratov ter sester v veri: na te teme je bil osredotočen govor, katerega
je papež Frančišek danes izročil članom Korejske škofovske konference, ki so na obisku
ad limina apostolorum. Med slednjimi so bili tudi predstavniki Cerkve v Mongoliji.
Le-ta je majhna skupnost na prostranem ozemlju. Vseeno je po papeževih besedah kot
»gorčično zrno, ki je jamstvo polnosti Božjega kraljestva«.
Spomin: Čudovito pričevanje krščanskega življenja
Sveti oče je nato spomnil na svoj nedavni obisk v
Koreji in osvetlil tri vidike le-tega, povezane s škofovskim poslanstvom v službi
Božjega ljudstva in družbe. Prvi vidik je spomin. Za papeža je bil eden najlepših
trenutkov med potovanjem beatifikacija korejskih mučencev Pavla Yun Ji-Chunga in njegovih
tovarišev. Prvi korejski kristjani so gojili oseben odnos z Jezusom in ga prinašali
drugim, še preden je njihova vera dobila poln izraz v zakramentalnem življenju Cerkve.
»Ta prva skupnost je vam in celotni Cerkvi zapustila čudovito pričevanje krščanskega
življenja: njihova integriteta v iskanju resnice, njihova zvestoba najvišjim načelom
verstva, ki so se ga odločili sprejeti, in njihovo pričevanje dobrodelnosti ter solidarnosti
z vsemi.«
Ta zgled, je nadaljeval papež, je tako šola, ki nas lahko oblikuje v vse bolj zveste krščanske pričevalce. V današnjem času, ko so navkljub napredku tehnologije posamezniki vse bolj osamljeni in skupnosti oslabljene, je zelo pomembno, da škofje delajo skupaj z duhovniki, redovniki in redovnicami ter laičnimi voditelji v svoji škofiji. Samo tako so župnije, šole in razni centri apostolata »verodostojni kraji srečanja«. In sicer srečanja z Gospodom, ki nas uči, kako ljubiti in ki odpira naše oči za dostojanstvo vsake osebe, ter tudi srečanja z drugimi, zlasti z revnimi, ostarelimi in pozabljenimi med nami. »Ko srečamo Jezusa in izkusimo njegovo usmiljenje do nas, postanemo prepričljivejši pričevalci njegove zveličavne moči.«
Mladi: Naša življenja morajo odsevati našo vero
Papež Frančišek je nato spomnil na drugi vidik svojega
obiska v Koreji. To so bili mladi. Tako kot nas pričevanje prvih kristjanov kliče,
da skrbimo drug za drugega, nas mladi izzivajo, da se medsebojno poslušamo. Ko govorimo
z njimi, nas postavljajo pred izziv, da jim resnico Jezusa Kristusa predstavimo jasno
in na razumljiv način. Tako preizkusijo tudi verodostojnost naše vere in zvestobe.
Naša življenja morajo odsevati našo vero, tako je sveti oče spodbujal korejske škofe.
Poudaril pa je še, naj mlade upoštevajo, ko oblikujejo škofijske pastoralne načrte; naj nanje gledajo kot na partnerje pri gradnji bolj svete, misijonarske in ponižne Cerkve; naj jim bodo blizu. Preko tega služenja mladim bo Cerkev »postala kvas sveta«, kar je poklicana biti.
Poslanstvo škofov
Še zadnji vidik, ki ga je v govoru osvetlil papež
Frančišek, pa je bilo posebno poslanstvo škofov. Prosil jih je, da so služabniki:
»Naše življenje je življenje služenja, svobodno podarjeno za vsako dušo, ki je
zaupana naši skrbi, brez izjeme.« Preko sodelovanja in bratske podpore med škofi
se bosta Cerkvi v Koreji in Mongoliji okrepili. Škofje morajo biti blizu svojim duhovnikom,
katere naj bi kot očetje spremljali v težavah in radostih, redovnikom in redovnicam,
katerih posvečenost dnevno bogati in podpira cerkveno življenje. »S temi predanimi
delavci v Gospodovem vinogradu,« je papež zaključil, »in skupaj z vsemi vernimi
laiki, se lahko zanesete na dediščino vaših prednikov in Gospodu darujete vredno daritev
za poglobitev cerkvenega občestva in poslanstva v Koreji in Mongoliji.«
All the contents on this site are copyrighted ©. |