Minevata dve leti od izvolitve papeža Frančiška za Petrovega naslednika

VATIKAN (četrtek, 12. marec 2015) – 13. marca minevata dve leti od izvolitve papeža Frančiška za Petrovega naslednika. Ena od najpogostejših tem v tem času je gotovo povabilo, da bi bili »Cerkev v izhodu.«  Kot je sveti oče povedal med sredino splošno avdienco 17. septembra lani, »to, da je Cerkev katoliška, pomeni, da je nastala kot Cerkev 'v izhodu,' kot misijonarska. Če bi apostoli ostali v dvorani zadnje večerje, ne da bi izstopili in šli molit, bi Cerkev ostala Cerkev tistega ljudstva, tistega mesta, tiste dvorane zadnje večerje. A vsi so odšli v svet, od trenutka, ko se je rodila Cerkev, ko je prišel Sveti Duh. Zato je Cerkev nastala 'v izhodu,' kot misijonarska. To izrazimo tudi takrat, ko jo označimo kot apostolsko, kajti apostol je tisti, ki prinaša veselo novico o Jezusovem vstajenju.«

Papeževo povabilo k izhodu lahko prepoznamo tudi preko njegovih apostolskih potovanj ter pastoralnih obiskov. V dveh letih pontifikata se je sveti oče odpravil na 7 apostolskih obiskov v Italiji in prav toliko v tujini. Poleg tega pa je kot rimski škof v tem času obiskal tudi 9 rimskih župnij. Letos ga pričakujejo še v Pompejih in Neaplju, Sarajevu in Torinu, prihodnje leto pa na svetovnem dnevu mladih v Krakovu.

Vsebino njegovih potovanj bi lahko povzeli z naslednjimi ključnimi besedami: oznanilo Evangelija – sveti oče oznanja Evangelij na neposreden, konkreten, otipljiv način ter tudi vernike vabi, da bi z življenjem, in ne le z besedami, pričevali za Kristusa. V svojih potovanjih prav tako nenehno poziva k prizadevanju za mir, skupno dobro ter socialno pravičnost. Eden od mnogih primerov je bil obisk v Strasbourgu, kjer je poudaril varovanje človekovega dostojanstva. Poleg skrbi za periferije, v svojih nagovorih sveti oče pogosto govori o 'kulturi srečanja,' še posebej na področju ekumenskega in medverskega dialoga. Pri tem velja spomniti na potovanje v Sveto deželo in Turčijo, pa tudi na Šri Lanko in Filipine. Naslednja ključna beseda, ki zaznamuje papežev pontifikat, je izključeni oz. obrobni zaradi t.i. kulture odmetavanja. Rdeča nit, ki povezuje vsa apostolska potovanja, je tudi pozornost na periferije – ne samo geografske, ampak tudi bivanjske, kot beremo v apostolski spodbudi Veselje Evangelija: »Vsak kristjan in vsaka skupnost mora odkriti, kakšno pot terja Gospod. A vsi smo poklicani, da sprejmemo ta klic: da zapustimo svojo udobnost in pogumno dosežemo vsa obrobja, ki potrebujejo luč evangelija.« (VE 20) Konkreten zgled tega povabila je bil prvi papežev apostolski obisk na Lampedusi 8. julija 2013, saj ta italijanski otok ni zaznamovan le z geografskim obrobjem, ampak predstavlja tudi zatočišče mnogih migrantov, ki prihajajo z drugih svetovnih periferij. 

 Papež Frančišek želi spomin zadnje večerje na veliki četrtek, tako kot ko je bil še nadškof v Buenos Airesu, obhajati na krajih, kjer je še bolj izrazito prisotno človeško trpljenje, da bi tako izkazal bližino Cerkve. Prvo leto je obiskal zapor za mladoletne, lani center za pomoč osebam s težkimi boleznimi, letos pa bo šel v rimski zapor Rebbibia.

V dveh letih je sveti oče v Vatikanu sprejel več skupin škofov, ki so prišli na obisk ad limina apostolorum. Najprej so bili na vrsti italijanski in nizozemski škofje. Leto 2014 je bilo zaznamovano z obiskom 26 škofovskih konferenc iz Afrike, 2 iz Azije, Mehike in iz 6 evropskih držav. Papež je v nagovorih škofom poudaril prizadevanje za mir, dialog, oznanilo Evangelija usmiljenja ter kulturo srečanja. Izrazil je tudi svojo zaskrbljenost in bližino ob izbruhu ebole, napetostih in vojnah po vsem svetu. V letu 2015 pa so bile do sedaj ključne besede na srečanjih ad limina zaupanje, solidarnost, sekularizacija, mir, dialog ter družina.