RIM (torek, 10. marec 2015, RV) – V Rimu se je včeraj začel tečaj, ki ga vsako leto v postnem času organizira Apostolska penitenciarija in je posvečen vprašanjem, ki zadevajo spoved (foro interno). Letos poteka že šestindvajsetič po vrsti. Zaključil se bo v petek, dan pred tem, 12. marca, pa bo več kot petsto udeležencev v avdienco predvidoma sprejel tudi papež Frančišek. Med obravnavanimi temami na tečaju so pravilno podeljevanje zakramenta pokore, njegovi kanonski, moralni in liturgično-pastoralni vidiki, pa tudi obveznosti in pravice spovedanca.
Smisel in namen pobude: Spovednik je vzgojitelj usmiljenja
Regent Apostolske penitenciarije, msgr. Krzysztof
Nykiel, je za vatikanski časopis L'Osservatore Romano pojasnil smisel in namen
pobude. Tečaj je vsako leto organiziran v postnem času, ker je to »liturgični
čas spreobrnjenja in iskrene vrnitve k Bogu, Očetu, ki je bogat v usmiljenju«.
Namenjen je predvsem mladim duhovnikom, diakonom in semeniščnikom. Zavest o vrednosti
pokore je v veliki meri odvisna od duhovnikov in njihovega zavedanja, da so »varuhi
dragocene in nenadomestljive skrivnosti«. Duhovniki so predvsem »orodja Božjega
usmiljenja«, je zatrdil Nykiel. Bog sam je namreč tisti, ki odpusti krivdo, ko
spovednik odveže grehov vernika, ki je k spovedi pristopil z resnično skesanim duhom.
Ne smemo pozabiti, da je vsak spovednik tudi »vzgojitelj usmiljenja«, »pedagog,
ki vodi h Kristusu«. Biti mora namreč sposoben pomagati spovedancu, da konkretno
izkusi Božje usmiljenje.
Zakrament pokore opozarja na vrnitev k Bogu
Vzgajati za usmiljenje je po Nykielovih besedah eden
najpomenljivejših vidikov krščanskega življenja. Je del širokega obzorja, ki ne zaobjema
samo pastorale Cerkve, temveč tudi izzive našega časa. Živimo v zapletenem kulturnem
kontekstu, v družbi, ki je izgubila občutek za Boga in posledično tudi težnjo k nadnaravnemu.
Človek ne ve več, kdo je, od kod prihaja in kam je namenjen. Izgubil je kompas, ki
bi ga usmeril k Bogu. Zakrament pokore pa opozarja na vrnitev k Njemu, ki vedno »prvi
išče človeka in ki se nikoli ne utrudi odpuščati mu«. Tudi, kadar ta Boga izključi
iz svojega srca, je dodal msgr. Nykiel. Kajti usmiljeni Oče človeka nikdar ne izključi
iz svojega srca, kakor nas spominja papež Frančišek.
Kraj, kjer se nauči, se odkrije in se živi veličino ljubezni Boga
Spovednik mora zato omogočiti pogoje, da bi se spovedanec
lahko srečal z ljubečim Jezusovim pogledom. Ustvaril naj bi prostor, v katerem bi
vernik začutil iste stvari, kot sta jih »začutila Zahej in Pavel, ko je njuni
življenji dosegla svetloba Božje milosti«. »Tako obhajanje zakramenta postane
kraj, kjer se na lastni koži nauči, se odkrije in se živi veličino ljubezni Boga,
ki z našega srca otrese težo greha, ga ozavesti in vse bolj usmerja k radosti evangelija.«
Spovedanec – misijonar Božjega usmiljenja
Vernik, ki je v spovednici resnično izkusil usmiljeno
ljubezen Boga, ne more drugače, kot da tudi sam postane pričevalec in nosilec Božjega
usmiljenja, je zatem poudaril regent Apostolske penitenciarije. S tem pa hkrati evangelizira,
saj preko veselja življenja, spravljenega z Bogom, pričuje, da nas Bog ljubi in da
njegova usmiljena ljubezen ne pozna meja. Msgr. Nykiel je nadaljeval, da bi bilo zares
čudovito dobro delo, če bi vsakdo, ki pride iz spovednice, v vsakdanjem življenju
postal »misijonar Božjega usmiljenja«.
13. marec, spokorno bogoslužje v baziliki sv. Petra
Tečaj Apostolske penitenciarije udeležencem ponuja
priložnost, da poglobijo vedenje o zakramentu sprave s teološkega, liturgičnega, moralnega,
pravnega in pastoralnega vidika. Po zaključku, 13. marca popoldne, pa bodo imeli še
možnost, da se sami kot spovedanci udeležijo spokornega bogoslužja, ki ga bo v baziliki
sv. Petra vodil papež Frančišek. Z le-tem se bo začela pobuda, ki poteka pod geslom
24 ur za Gospoda, h kateri sveti oče vabi vse škofije po svetu in ki prav
tako poudarja pomen zakramenta sprave.
All the contents on this site are copyrighted ©. |