Papež v župniji sv. Marije Odrešenikove Matere: Jezusov bič, ki očisti našo dušo, je usmiljenje

RIM (ponedeljek, 9. marec 2015) – Včeraj popoldan je papež Frančišek obiskal župnijo sv. Marije Odrešenikove Matere v Tor Bella Monaca na obrobju Rima. V homiliji je razmišljal ob evangeljskem odlomku tretje postne nedelje, v katerem Jezus iz templja izžene prodajalce in menjalce denarja.

»V odlomku iz Evangelija, ki smo ga slišali, me nagovorita dve stvari: ena podoba in ena beseda. Podoba Jezusa z bičem v roki, ki izganja vse tiste, ki so tempelj izkoriščali za sklepanje poslov. Te nepoštene poslovneže, ki so prodajali živali za daritve in menjali denar... Tam je bilo sveto – tempelj, ki je svet – in zunaj ta umazanija. In Jezus vzame bič in gre naprej, da bi malo počistil tempelj.«

Stavek, ki je posebej nagovoril svetega očeta, pa se nanaša na evangelistove besede, kjer piše, da so mnogi verovali v Jezusa: »Jezus sam pa se jim ni zaupal, ker je vse poznal in ker ni potreboval, da bi mu kdo pričeval o človeku; sam je namreč vedel, kaj je v človeku« (Jn 2,24-25). »Mi ne moremo preslepiti Jezusa. On nas pozna od znotraj. Ni jim zaupal. In to je lahko za nas lepo vprašanje na polovici postnega časa: ali Jezus meni lahko zaupa? Mi Jezus lahko zaupa, ali pa sem dvoličnež? Se imam za katolika, tistega, ki je blizu Cerkvi, potem pa živim kot pogan? 'Ampak Jezus tega ne ve, nihče mu ne pove.' On ve. 'On ni potreboval, da bi mu kdo pričeval; sam je namreč vedel, kaj je v človeku.' Jezus ve za vse, kar je v našem srcu: Jezusa ne moremo prevarati. Pred njim se ne moremo pretvarjati, da smo svetniki, zapreti oči in potem živeti življenje, ki ni v skladu s tem, kar želi On. In on to ve. In vsi vemo, kakšno ime je Jezus dajal dvoličnežem: hinavci.«

»Dobro nam bo delo, če bomo danes vstopili v svoje srce in gledali Jezusa. Mu rekli: 'Gospod, poglej, v meni so stvari, ki so dobre, pa tudi tiste, ki niso. Jezus, mi ti zaupaš? Jaz sem grešnik...' Jezusa to ne prestraši. Če mu rečeš: 'Jaz sem grešnik,' se ne ustraši. To, kar ga odvrača, je dvoličnost: kazati se pravične, da bi zakrili skriti greh.« Nato je sveti oče rekel, da sicer lahko gremo vsako nedeljo v cerkev, vendar pa to ni dovolj. »Če tvoje srce ni pravično, če ne ljubiš tistih, ki potrebujejo ljubezen, če ne živiš v duhu blagrov, nisi katoličan. Si hinavec.« Prvo vprašanje je torej: mi Jezus lahko zaupa? V molitvi ga vprašajmo: Gospod, mi zaupaš?«

»Ko vstopimo v svoje srce, odkrijemo stvari, ki niso dobre, tako kot je Jezus v templju našel umazanijo trgovanja, nepoštenih trgovcev. Tudi znotraj nas je umazanija, grehi egoizma, ošabnosti, napuha, lakomnosti, zavisti, ljubosumja... toliko grehov! Lahko tudi nadaljujemo pogovor z Jezusom: 'Jezus, ali mi ti zaupaš? Jaz želim, da bi mi zaupal. Torej ti odprem vrata, očisti mojo dušo.'« Sveti oče je poudaril, naj Gospoda prosimo, naj tako kot je šel očistit tempelj, pride očistit tudi našo dušo. »In predstavljamo si, da pride z bičem... Ne, ta ne očisti duše! Ali veste, kaj je Jezusov bič, ki očisti našo dušo? Usmiljenje. Odprite srce Jezusovemu usmiljenju! Recite: 'Jezus, poglej, koliko umazanije! Pridi, očisti. Očisti s svojo milostjo, s svojimi blagimi besedami; očisti s svojim ljubkovanjem.' Če bomo odprli svoje srce Jezusovemu usmiljenju, da bo očistil naše srce, našo dušo, nam bo Jezus zaupal.«