Iraške družine v pismu papežu: Ne bojimo se ničesar, saj smo prepričani, da je Bog z nami.

VATIKAN (petek, 6. marec 2015, RV) – »Postavili so nas pred izbiro biti kristjani ali biti umorjeni. Morali smo pobegniti iz svoje dežele s svojim Kristusom, s svojo vero in s svojimi načeli. Odločili smo se, da gremo daleč stran od svojega doma in iz svoje države, katero ljubimo. Raje smo postali tujci v tuji deželi, sprejeli tudi vso bolečino in trpljenje, ki temu sledi, kot da bi postali del zla in krutega nasilja do nedolžnih.« To so besede iz ganljivega pisma, ki so ga papežu Frančišku poslale nekatere krščanske družine iz Iraka, ki so že nekaj mesecev v begunskem taborišču v župniji Naour v Jordaniji. Pismo je svetemu očetu po sredini sveti maši v Domu sv. Marte izročil duhovnik Rifat Bader, direktor Katoliškega centra za raziskave in medije v Amanu in župnik v Naourju. Poleg pisma je papežu podaril tudi kopijo slike, ki jo je naslikal eden od teh beguncev. Kot je poudaril Rifat Bader, ne more povedati njegovega imena, ker se umetnik boji za svoje življenje, vendar pa je dodal, da je v sliki zajel vso dramo, ki jo živijo kristjani iz Mosula. Delo prikazuje potujočo množico, ki za seboj pušča mestno obzidje – na desni strani se vidi tudi kip lamassu, eden od simbolov asirske civilizacije, ki so jih uničili teroristi. Na vrhu slike je Sveta družina, saj so bili tudi Jezus, Marija in Jožef begunci, ter angel varuh, ki spremlja pot celotnega ljudstva: duhovnikov, redovnic, mož, žena, ostarelih, otrok; nekateri nosijo oblačila, ki so tipična za Mosul in Karakoš. Kot je še povedal župnik v Naourju, ga je v zadnjih mesecih zelo nagovorilo močno pričevanje teh oseb, ki so preganjane prav zato, ker so kristjani: nimajo ničesar več, njihovo edino bogastvo je vera. Tudi sami so napisali svetemu očetu: »Naša vera je danes močnejša kot prej. Ne bojimo se ničesar, saj smo prepričani, da je Bog z nami.«