Papež Frančišek: Paliativna oskrba je pomembna pri skrbi za ostarele

VATIKAN (četrtek, 5. marec 2015, RV) – V Vatikanu se je začelo plenarno zasedanje Papeške akademije za življenje, ki je tokrat posvečeno razpravi o paliativni oskrbi neozdravljivo bolnih starostnikov. Udeležence zasedanja je danes sprejel v avdienco papež Frančišek in v govoru poudaril, da »človeška oseba ostane vedno dragocena, tudi če je zaznamovana s starostjo in boleznijo«. Oseba je namreč v kakršnih koli okoliščinah »dobro zase in za druge ter je ljubljena od Boga«.

Spoštovanje kot vir življenja in blagoslova
Papež Frančišek je spomnil na svetopisemsko zapoved o spoštovanju staršev, ki se nanaša na spoštovanje vseh ostarelih oseb. Zapoved je povezana z dvema obljubama: »da se podaljšajo tvoji dnevi« in »da boš srečen«, da ti bo dobro. Zvestoba četrti zapovedi ne zagotavlja samo zemeljskega daru, ampak predvsem možnost, da se ga veselimo. Modrost, ki nam pomaga prepoznati vrednost ostarele osebe in nas vodi k njenemu spoštovanju, je ista modrost, ki nam pomaga, da cenimo številne darove, ki jih vsakodnevno sprejemamo iz Očetovih rok, in da smo srečni. »Zapoved nam razodeva temeljni pedagoški odnos med starši in otroki, med ostarelimi in mladimi, v povezavi z varovanjem in posredovanjem verskega in modrostnega nauka na prihodnje generacije,« je zatrdil papež. »Spoštovati ta nauk in tiste, ki ga posredujejo, je vir življenja in blagoslova.«

Zapovedi so besede življenja
Božja beseda je vedno živa in dobro vidimo, kako je zapoved vedno bolj aktualna za sodobno družbo, kjer je logika koristi dobila premoč nad logiko solidarnosti in zastonjskosti, in to tudi znotraj družin, je nadaljeval sveti oče. Povabil je, naj s krotkim srcem poslušamo Božjo besedo, ki prihaja iz zapovedi, kajti te »niso vezi, ki vklepajo, ampak so besede življenja«.

Dolžnost družbe je varovanje človeške osebe
Papež je zatem spregovoril o medicini, ki ima znotraj družbe posebno vlogo kot priča spoštovanja ostarele osebe in vsakega človeškega bitja. Očitnost in učinkovitost ne moreta biti edina kriterija, ki vodita delovanje zdravnikov, to prav tako niso pravila zdravstvenega sistema in ekonomski profit. »Država ne more služiti z medicino,« je poudaril papež in dodal, da ni pomembnejše dolžnosti neke družbe kot je varovanje človeške osebe.

Pomembnost paliativne nege
Frančišek je izpostavil pomen paliativne oskrbe, ki je pomembna pri spremljanju onkoloških bolnikov. Danes obstaja veliko raznolikih bolezni, ki so pogosto povezane s starostjo, pri čemer se lahko uporablja omenjena vrsta zdravstvene oskrbe. Po papeževih besedah starostniki na prvem mestu potrebujejo skrb domačih -  njihova ljubezen se ne more nadomestiti niti z najboljšimi strukturami in najbolj usposobljenimi in dobrotljivimi zdravstvenimi delavci. Cilj paliativne oskrbe je »lajšanje trpljenja v zadnji fazi bolezni« ter obenem »pacientu zagotoviti ustrezno človeško spremljanje«. Gre za zelo pomembno podporo, predvsem pri ostarelih, ki zaradi starosti prejemajo vedno manj pozornosti s strani kurativne medicine ter so pogosto zapuščeni. »Zapuščenost je največja ''bolezen'' starostnika in je tudi največja krivica, ki ga lahko doleti,« je poudaril papež Frančišek. »Tisti, ki so nam pomagali rasti, ne bi smeli biti zapuščeni, ko sami potrebujejo našo pomoč, našo ljubezen in našo nežnost.«

Napredek medicine se kaže v služenju življenju
Sveti oče je zbranim na avdienci izrazil svoje spoštovanje do njihovega znanstvenega in kulturnega prizadevanja, s katerim želijo zagotoviti, da bi paliativne oskrbe bili deležni vsi, ki jo potrebujejo. Ta vrsta nege, čeprav »ne rešuje življenja«, ni zato nič manj vredna. »Paliativna oskrba uresničuje nekaj, kar je enako pomembno: vrednoti osebo.« Vsako medicinsko znanje je znanost v najplemenitejšem pomenu samo takrat, ko je zastavljeno kot pomoč za dobro človeka; dobro, ki se ne dosega z nasprotovanjem človeškega življenja in dostojanstva. »Ta zmožnost služenja življenju in dostojanstvu človeške osebe, tudi ko je ostarela, je merilo resničnega napredka medicine in celotne družbe,« je še poudaril papež Frančišek.