VATIKAN (četrtek, 5. marec 2015, RV) – V Vatikanu se je začelo plenarno zasedanje Papeške akademije za življenje, ki je tokrat posvečeno razpravi o paliativni oskrbi neozdravljivo bolnih starostnikov. Udeležence zasedanja je danes sprejel v avdienco papež Frančišek in v govoru poudaril, da »človeška oseba ostane vedno dragocena, tudi če je zaznamovana s starostjo in boleznijo«. Oseba je namreč v kakršnih koli okoliščinah »dobro zase in za druge ter je ljubljena od Boga«.
Spoštovanje kot vir življenja in blagoslova
Papež Frančišek je spomnil na svetopisemsko zapoved
o spoštovanju staršev, ki se nanaša na spoštovanje vseh ostarelih oseb. Zapoved je
povezana z dvema obljubama: »da se podaljšajo
tvoji dnevi« in »da boš srečen«, da ti bo dobro. Zvestoba
četrti zapovedi ne zagotavlja samo zemeljskega daru, ampak predvsem možnost, da se
ga veselimo. Modrost, ki nam pomaga prepoznati vrednost ostarele osebe in nas vodi
k njenemu spoštovanju, je ista modrost, ki nam pomaga, da cenimo številne darove,
ki jih vsakodnevno sprejemamo iz Očetovih rok, in da smo srečni. »Zapoved nam razodeva temeljni pedagoški odnos med starši in otroki, med ostarelimi
in mladimi, v povezavi z varovanjem in posredovanjem verskega in modrostnega nauka
na prihodnje generacije,« je zatrdil papež. »Spoštovati ta nauk in tiste, ki ga posredujejo, je vir
življenja in blagoslova.«
Zapovedi so besede življenja
Božja beseda je vedno živa in dobro vidimo, kako je
zapoved vedno bolj aktualna za sodobno družbo, kjer je logika koristi dobila premoč
nad logiko solidarnosti in zastonjskosti, in to tudi znotraj družin, je nadaljeval
sveti oče. Povabil je, naj s krotkim srcem poslušamo Božjo besedo, ki prihaja iz zapovedi,
kajti te »niso vezi, ki vklepajo, ampak so besede
življenja«.
Dolžnost družbe je varovanje človeške osebe
Papež je zatem spregovoril o medicini, ki ima znotraj
družbe posebno vlogo kot priča spoštovanja ostarele osebe in vsakega človeškega bitja.
Očitnost in učinkovitost ne moreta biti edina kriterija, ki vodita delovanje zdravnikov,
to prav tako niso pravila zdravstvenega sistema in ekonomski profit. »Država ne more služiti z medicino,« je
poudaril papež in dodal, da ni pomembnejše dolžnosti neke družbe kot je varovanje
človeške osebe.
Pomembnost paliativne nege
Frančišek je izpostavil pomen paliativne oskrbe, ki
je pomembna pri spremljanju onkoloških bolnikov. Danes obstaja veliko raznolikih bolezni,
ki so pogosto povezane s starostjo, pri čemer se lahko uporablja omenjena vrsta zdravstvene
oskrbe. Po papeževih besedah starostniki na prvem mestu potrebujejo skrb domačih -
njihova ljubezen se ne more nadomestiti niti z najboljšimi strukturami in najbolj
usposobljenimi in dobrotljivimi zdravstvenimi delavci. Cilj paliativne oskrbe je »lajšanje trpljenja v zadnji fazi bolezni« ter obenem »pacientu zagotoviti ustrezno
človeško spremljanje«. Gre za zelo pomembno podporo,
predvsem pri ostarelih, ki zaradi starosti prejemajo vedno manj pozornosti s strani
kurativne medicine ter so pogosto zapuščeni. »Zapuščenost
je največja ''bolezen'' starostnika in je tudi največja krivica, ki ga lahko doleti,« je poudaril papež Frančišek. »Tisti, ki so nam pomagali rasti, ne bi smeli biti zapuščeni, ko sami potrebujejo
našo pomoč, našo ljubezen in našo nežnost.«
Napredek medicine se kaže v služenju življenju
Sveti oče je zbranim na avdienci izrazil svoje spoštovanje
do njihovega znanstvenega in kulturnega prizadevanja, s katerim želijo zagotoviti,
da bi paliativne oskrbe bili deležni vsi, ki jo potrebujejo. Ta vrsta nege, čeprav
»ne rešuje življenja«, ni zato nič manj vredna. »Paliativna
oskrba uresničuje nekaj, kar je enako pomembno: vrednoti osebo.« Vsako medicinsko znanje je znanost v najplemenitejšem pomenu samo takrat, ko
je zastavljeno kot pomoč za dobro človeka; dobro, ki se ne dosega z nasprotovanjem
človeškega življenja in dostojanstva. »Ta zmožnost
služenja življenju in dostojanstvu človeške osebe, tudi ko je ostarela, je merilo
resničnega napredka medicine in celotne družbe,«
je še poudaril papež Frančišek.
All the contents on this site are copyrighted ©. |