P. Cantalamessa: Post je čas vdiha. Naredimo v tem času globoke vdihe.

VATIKAN (petek, 27. februar 2015) – V kapeli Odrešenikove Matere v vatikanski apostolski palači je imel danes p. Raniero Cantalamessa letošnjo prvo postno pridigo. Kot je sam povedal v uvodu, je glede na to, da papež Frančišek in člani rimske kurije, ki so bili na duhovnih vajah, niso bili prisotni, razmišljal o apostolski spodbudi Veselje Evangelija.

Vsak kristjan je poklican evangelizirati
Napisana je bila ob zaključku škofovske sinode o novi evangelizaciji, tako da spodbuda predstavlja tri vidike, ki se medsebojno povezujejo: kdo je tisti, ki mora evangelizirati, kaj je potrebno evangelizirati in kako je potrebno evangelizirati. Papež pravi, da je vsak krščeni, »ne glede na svojo vlogo v Cerkvi in na stopnjo verskega znanja, dejaven nosilec evangelizacije. Bilo bi neustrezno misliti na evangelizacijski načrt, ki bi ga izvajali usposobljeni sodelavci, medtem ko bi ostali verniki samo sprejemali njihovo delovanje. Nova evangelizacija mora vključevati novo pojmovanje nosilne vloge vsakega krščenega.« (VE 120). P. Cantalamessa je poudaril, da pri tem ne gre za novost papeža Frančiška, saj je on le ponovno izpostavil to, kar so večkrat poudarili že njegovi trije predhodniki – Pavel VI., Janez Pavel II. in Bendikt XVI.

Bistvo: osebno srečanje s Kristusom
»Novost je potrebno iskati drugje, in sicer v pozivu, s katerim se na začetku spodbude papež Frančišek obrača na bralca, in ki predstavlja središče celotnega dokumenta: 'Vabim vsakega kristjana, kjerkoli že je, naj še danes obnovi svoje osebno srečanje z Jezusom Kristusom, ali se vsaj odloči za srečanje z njim in ga vsak dan nenehno išče. Ni razloga, da bi kdo mislil, da to vabilo ni namenjeno njemu.' (VE 3).« To po besedah p. Cantalamesse pomeni, da zadnji cilj evangelizacije ni predati neko doktrino, ampak srečanje z osebo, z Jezusom Kristusom. Gotovo sveti oče s tem ne misli, da to osebno srečanje nadomesti srečanje s Kristusom v Cerkvi; želi pa poudariti, da se mora človek tudi za srečanje preko Cerkve odločiti svobodno, mora si ga želeti, da ne bi šlo le za navidezno, formalno srečanje ali srečanje iz navade. Danes je potrebna nova evangelizacija, ki upošteva novo situacijo v svetu: »To dejansko pomeni za ljudi današnjega časa ustvarjati nove priložnosti, ki jim omogočajo, da v novem kontekstu sprejmejo osebno, svobodno in zrelo odločitev.«

Spreobrnjenje: ne 'vrnitev nazaj' ampak 'skok naprej'
P. Cantalamessa se je nadalje ustavil ob Jezusovih besedah na začetku Markovega evangelija, ki smo jih brali na prvo postno nedeljo in slišali tudi med obredom pepeljenja: »Čas se je dopolnil in Božje kraljestvo se je približalo. Spreobrnite se in verujte evangeliju.« (Mr 1,15) Na prvi pogled se ne zdi, da gre za veselo novico, vendar pa je papeški pridigar povedal, da je razlog za to v nepopolnem prevodu. Le-ta v ospredje namreč postavi vidik pokore, askeze, medtem ko beseda v resnici označuje popolno spremembo mišljenja, popolnoma nov način razmišljanja. Pred Jezusom je spreobrnjenje vedno pomenilo 'vrniti se nazaj,' obnovitev prelomljene zaveze preko ponovne poslušnosti postavi. Šlo je za spremenjen način življenja, ki je bil pogoj za odrešenje. Z Jezusom pa se je to spremenilo, saj 'spreobrniti se' ne pomeni več 'vrnitev nazaj,' temveč 'skok naprej' ter po veri vstopiti v Božje kraljestvo, ki je prišlo med ljudi. Povabilo 'spreobrnite se in verujte' tudi ne pomeni, da gre za dve različni stvari, ki si sledita, ampak označuje eno in isto dejanje: spreobrnite se, to je, verujte; spreobrnite se tako, da verujete!

Veselje Evangelija zaradi osebnega srečanja z Jezusom
V nadaljevanju je papeški pridigar razmišljal, zakaj evangelij napolnjuje z veseljem srce in celotno življenje, nanašajoč se na začetek apostolske spodbude papeža Frančiška: »'Veselje Evangelija napolnjuje srce in celotno življenje ljudi, ki se srečajo z Jezusom.' Gre za povezavo med osebnim srečanjem z Jezusom in izkušnjo veselja Evangelija. Veselje evangelija se izkusi le takrat, ko vzpostavimo notranji medosebni odnos z Jezusom iz Nazareta.

Evangelij je vir veselja, ker nam govori o Bogu, ki nas ljubi
Če ne želimo, da besede ostanejo zgolj besede, si moramo na tej točki zastaviti vprašanje: zakaj je evangelij vir veselja? P. Cantalamessa odgovori, da zato, ker nam govori o Bogu, ki nam je po svoji milosti prišel naproti po svojem Sinu Jezusu. O Bogu, ki je 'svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.' (Jn 3,16).

»Mnogi si iz Evangelija zapomnijo skoraj samo Jezusov stavek: 'Če kdo hoče iti za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj.' (Mt 16,24). Prepričajo se, da je Evangelij sinonim za trpljenje in odpoved sebi, ne pa za veselje. Poglobimo besede 'iti za menoj' in se vprašajmo, kam? Na Kalvarijo, v smrt na križu? Ne, v evangeliju je to vedno predzadnja postaja, nikoli zadnja. Naj hodi za menoj, preko križa, v vstajenje, v življenje, v večno veselje!

Ob koncu pridige pa je p. Cantalamessa ponovno spomnil na apostolsko spodbudo Veselje Evangelija, kjer papež Frančišek spominja na velike 'ne'-je, ki jih evangelij navaja proti egoizmu, nepravičnosti, malikovanju ter na velike 'da'-je, h katerim nas spodbuja v služenju drugim, na socialnem področju. Tako vidimo, da osebno srečanje z Jezusom ni intimistična in individualistična izkušnja, temveč postane glavna vzmet za evangelizacijo in osebno posvečevanje.

Postni čas – čas vdiha: naredimo globoke vdihe
»Med nedavnim srečanjem z voditelji karizmatičnih bratovščin je papež Frančišek uporabil primerjavo s človeškim dihanjem, ki je sestavljeno iz dveh stopenj, vdiha in izdiha. Med prvo gre zrak noter, med drugo ven. Povedal je, da je to lep simbol za to, kar se mora dogajati v duhovnem organizmu. Mi vdihujemo kisik, ki je Sveti Duh - preko molitve, razmišljanja ob Božji besedi, zakramentov, telesne pokore, tišine; Svetega Duha razširjamo, kadar gremo k drugim, ko oznanjamo vero in opravljamo dela krščanske ljubezni. Postni čas, ki smo ga pričeli, je čas vdiha v pravem pomenu besede. Naredimo v tem času globoke vdihe; napolnimo pljuča svoje duše s Svetim Duhom, da bo imel tako naš dih vonj po Kristusu.«