Sveti oče je do petka na postnih duhovnih vajah

ARICCIA (ponedeljek, 23. februar 2015, RV) – Za svetega očeta in člane rimske kurije so se včeraj pričele postne duhovne vaje. Trajale bodo do petka, 27. februarja. Tako kot lani potekajo v Hiši Božjega Učitelja v manjšem kraju Ariccia v bližini Rima. V času duhovnih vaj so odpovedane vse avdience, vključno s sredino splošno avdienco. Papež Frančišek je vernike včeraj, pred molitvijo Angelovega češčenja, povabil: »Molite, da bomo med to puščavo, kar so duhovne vaje, lahko poslušali Jezusov glas, popravili tolike napake, ki jih imamo vsi, ter se zoperstavili skušnjavam, ki nas vsak dan napadajo. Zato vas prosim, spremljajte nas s svojimi molitvami.«

Program
Na programu duhovnih vaj včeraj v večernih urah so bili evharistično češčenje in večernice. V teh dneh pa se dan za papeža Frančiška in člane rimske kurije začenja z molitvijo hvalnic, katerim sledijo dopoldanska meditacija in skupna sveta maša. Popoldne in zvečer so na programu še druga meditacija, češčenje Najsvetejšega in večernice.

Meditacije: Služabniki in preroki živega Boga
Meditacije je pripravil karmeličanski pater Bruno Secondin, upokojeni profesor sodobne duhovnosti in temeljev duhovnega življenja na papeški univerzi Gregoriana. In sicer na temo: Služabniki in preroki živega Boga. Ta tema predstavlja pastoralno branje preroka Elija, ki je eden najpomembnejših likov v Stari zavezi, branilec pred maliki in zagovornik zvestobe Bogu. Živel je v 9. stoletju pred Kristusom. Ker so ga takratni vladajoči preganjali, je zbežal v puščavo. Tam je doživel močan trenutek malodušja, v katerem si je zaželel umreti. A bil je skrivnostno podkrepljen s kruhom in vodo, tako da je ponovno našel moč. V tej moči je hodil nadaljnjih štirideset dni in štirideset noči, dokler ni prispel do gore Horeb, kjer se mu je razodel Bog. Razodel pa se mu ni z močjo, temveč kot lahen vetrič. Elija je tako resnično izkusil Boga v svoji šibkosti.

P. Bruno Secondin v meditacijah sledi Elijevi poti in ob njej razmišlja o pristnosti vere. V posameznih premišljevanjih tako izpostavlja teme, kot so: nujnost vrnitve h koreninam, imeti pogum reči ne dvoumnosti – meditacijam na ti dve temi so udeleženci duhovnih vaj prisluhnili danes – preiti od praznih malikov k resnični pobožnosti, preiti iz bega v romanje. Na tej poti je potrebno preseči tesnobo in prodreti v življenje. Prav tako je potrebno pustiti se presenetiti Bogu. Gospod je namreč lahen vetrič, glas rahlega šepeta – je drugačen, kot si ga predstavljamo. Ko bo spomnil na Elijevo srečanje z vdovo v Sarepti, bo p. Secondin opozoril na revne, ki nas evangelizirajo. Nazadnje pa bo izpostavil še temi pričevalcev pravičnosti in solidarnosti ter prerokov bratstva, ki posredujejo za ljudstvo.

Lectio divina
Voditelj duhovnih vaj v meditacijah uporablja metodo lectio divina. Ta zaobjema branje Svetega pisma, katerega spremlja molitev, preko katere se uresničuje notranji pogovor. To pomeni, da se preko branja posluša Boga, ki govori, in se mu v molitvi odgovarja z odprtostjo srca, ki je polno zaupanja. O pomenu lectio divina je zaslužni papež Benedikt XVI. zatrdil, da le-ta predstavlja »dolgo ostajanje« ob svetopisemskem besedilu, branje in ponovno branje tega, tako rekoč »prežvekovanje« besedila, da bi iz njega iztisnili ves »sok«, ki hrani meditacijo in kontemplacijo ter nazadnje kot življenjski sok prepoji tudi konkretno življenje. Pogoj za lectio divina, je še izpostavil Benedikt XVI., pa sta um in srce, ki sta razpoložljiva za poslušanje in ju razsvetljuje Sveti Duh, ki je navdihnil tudi Sveto pismo.