Objavljen zaključni dokument VII. svetovnega kongresa o pastorali migrantov

VATIKAN (ponedeljek, 23. februar 2015) – Novembra lani je na papeški univerzi Urbaniana v Rimu potekal VII. svetovni kongres o pastorali migrantov. Organiziral ga je Papeški svet za pastoralo migrantov in itinerantov, potekal pa je pod naslovom 'Sodelovanje in razvoj v pastorali migrantov.' V teh dneh je bil objavljen zaključni dokument, ki je sestavljen iz treh delov: v prvem je predstavljen kratek povzetek dogajanja med kongresom, v drugem njegovi zaključki, medtem ko tretji del vsebuje 14 priporočil. Le-ta so zapisana v luči omenjenih zaključkov in predstavljajo smernice, katerim želijo odgovorni na področju pastorale migrantov slediti v prihodnjih letih.

Teme kongresa: diaspora, 'sodelavec,' dostojanstvo migrantov

Namen kongresa je bil razmisliti o aktualnih migracijskih razmerah, ki močno zaznamujejo sodobno družbo, ter iskanje in predlaganje novih cerkvenih pastoralnih pristopov na mednarodni, regionalni in lokalni ravni. Udeleženci iz več kot 90 držav so obravnavali različne teme. Najprej so govorili o diaspori, predvsem v povezavi z migracijami zaradi dela. Ključna beseda drugega dneva je bila 'partner,' in sicer so preko nje migrante predstavili kot tiste, ki sodelujejo pri razvoju držav, iz katerih izhajajo, preko katerih potujejo in v katere so namenjeni. Zadnji dan kongresa je bil posvečen temi dostojanstva migrantov, s posebnim poudarkom na mladih priseljencih.

Zaključki kongresa
Zaključki kongresa so v poročilu predstavljeni v 16 točkah. Na začetku je izpostavljeno dejstvo, da je migracija pojav sodobnega časa, pri čemer je vedno bolj v ospredju osrednji pomen osebe ter spoštovanje človekovega dostojanstva. Koristi zaradi prisotnosti migrantov presegajo zgolj ekonomska dejstva; od njih namreč nimajo koristi le države, kamor se migranti naselijo, ampak tudi države, od koder izhajajo. Dokument nadalje poudari pomen držav, preko katerih migranti potujejo do svojega cilja, saj le-te ne predstavljajo le povezave med odhodom in prihodom migrantov, ampak so pogosto tudi vir težav, s katerimi se morajo soočati. Papeški svet za pastoralo migrantov in itinerantov priporoča usklajeno delovanje med cerkvenimi strukturami v deželah, od koder migranti prihajajo, preko katerih potujejo in v katere se priseljujejo. Ena od sklepnih točk poudari, da danes ne moremo govoriti zgolj o osebni odločitvi za migracijo posamezne osebe, ampak je potrebno upoštevati celotno družino. Tako je bila posebne pozornosti deležna ločenost družin zaradi pomanjkanja ustreznih ukrepov, kar je velik izziv predvsem v deželah, ki imajo veliko migracijsko diasporo. Pogosto so družine razpete med izkoreninjenostjo iz rojstnega kraja in pomanjkanjem vključenosti v novo družbo. Nadalje je po mnenju udeležencev kongresa pomembno razlikovati med prvo, drugo in tretjo generacijo migrantov, saj ima vsaka od njih lastne značilnosti in težave. Dokument omenja tudi ženske migrantke, saj se le-te pogosto ne samo priseljujejo k svojim sorodnikom, ampak svoje družine tudi ekonomsko vzdržujejo. Glede mladih migrantov pa je poudarjeno, da potrebujejo družbeno okolje, ki dovoljuje in spodbuja njihov fizični, kulturni, duhovni in moralni razvoj. Na ta način lahko postajajo resnični mostovi med kulturami v korist tako krščanskih skupnosti kakor družbe v splošnem. Zadnja točka dokumenta poudari, da konkreten izziv pastorale migrantov predstavljajo številne sekte, ki se vedno bolj širijo, bistvenega pomena pa je ekumensko sodelovanje in medverski dialog, saj novodobni migranti v večini niso niti katoličani niti kristjani.

Papež Frančišek: osvojiti celostni pogled - migranti niso samo problem, ki ga je treba rešiti
Z udeleženci se je ob koncu kongresa srečal tudi papež Frančišek. V svojem nagovoru je poudaril, da si migranti želijo predvsem boljšo prihodnost za svoje družine: »Danes migracija še vedno predstavlja hrepenenje po upanju. Predvsem v nerazvitih predelih sveta, kjer pomanjkanje dela onemogoča uresničitev dostojnega bivanja, je močna težnja po iskanju boljše prihodnosti drugje, kljub možnim razočaranjem in neuspehom, ki jih v veliki meri povzroča gospodarska kriza, ki zadeva vse države sveta.«  »Žal migranti zelo pogosto doživljajo razočaranja, potrtost, osamljenost in, dodal bi, izključenost.« Migrant delavec se znajde razpet med izkoreninjenostjo in integracijo. Tudi tu mora biti Cerkev kraj upanja. Zato je potrebno pripravljati programe formacije in ozaveščanja, se zavzemati za zaščito pravic, nuditi pomoč, tudi materialno, brez izključevanja, da bi se vsak čutil kot Božji otrok. »Pri srečanju z migranti je pomembno osvojiti celostni pogled, ki bo znal ovrednotiti potenciale, namesto da bi v njih videl samo problem, ki ga je treba rešiti. Pristna pravica do razvoja zadeva vsakega človeka in vse ljudi.«

Priporočila kongresa
​Udeleženci kongresa spodbujajo cerkvene skupnosti, naj si prizadevajo, da bi z vladami in civilno družbo sodelovali za bolj učinkovite in celovite ukrepe glede migracij. S tem lahko zagotovijo boljše možnosti za delo in življenjske razmere ter preprečijo izkoriščanje in trgovanje z migranti delavci. Nadaljnje priporočilo poudarja potrebo po širšem pastoralnem pristopu, ki gre preko zgolj karitativnega vidika. Pri tem pa je pomembno tudi bolje izkoristiti komunikacijska sredstva ter tako pospeševati pravice migrantov. Da bi preprečili njihovo izkoriščanje, je prav tako nujno, da verniki podpirajo pravične migracijske politike ter si prizadevajo po svojih močeh pomagati priseljencem. Cerkev je na vseh področjih skupnost upanja in dejanj, kar se kaže predvsem preko solidarnosti z migranti, njihove zaščite ter ozaveščanja vernikov.  Nenazadnje Papeški svet za pastoralo migrantov in itinerantov priporoča usklajeno delovanje med cerkvenimi strukturami v deželah, od koder migranti prihajajo, preko katerih potujejo in v katere se priseljujejo. Poudarijo pa tudi pomen medkulturne formacije za duhovnike, redovnike in sodelavce na področju pastorale migrantov.