Papež Frančišek sprejel v avdienco 23 ukrajinskih škofov

VATIKAN (petek, 20. februar 2015) – Papež Frančišek je danes v avdienco sprejel škofe iz Ukrajine, ki so v teh dneh v Vatikanu na obisku ad limina apostolorum. Govor, katerega je pripravil papež, jim je bil izročen v branje.

V njem sveti oče najprej izpostavi dejstvo, da se kot država nahajajo v težki konfliktni situaciji, ki traja že več mesecev. Posledica le-te so številne nedolžne žrtve ter veliko trpljenje za celotno prebivalstvo. Sveti oče škofom ponovno zagotovi svojo posebno molitveno bližino, s prošnjo Gospodu, da bi jim kmalu podelil mir. Prav tako nameni poziv odgovornim, da bi spoštovali nedavno podpisano premirje ter upoštevali vsa ostala potrebna prizadevanja, ki so pogoj, da ne bi prišlo do ponovnih spopadov.

Sveti oče nadalje pove, da pozna zgodovinske dogodke, ki so zaznamovali Ukrajino in so še danes prisotni v kolektivnem spominu. Po papeževih besedah gre za nekatera vprašanja, ki so delno utemeljena na politiki in glede katerih škofje niso poklicani dati neposrednih odgovorov. Po drugi strani pa obstajajo tudi družbeno-kulturne stvarnosti in človeške drame, ki pričakujejo tudi neposreden in pozitiven doprinos Pastirjev. Pri tem je ključnega pomena »pozorno poslušanje glasov na območju, kjer živijo ljudje, ki so vam zaupani v pastoralno oskrbo,« zapiše papež ter doda: »Ko poslušate svoje ljudstvo, si prizadevate za vrednote, ki so zanj značilne: srečanje, sodelovanje, zmožnost poravnati spore. Na kratko: iskanje mogočega miru.« Ob tem še poudari, da se dobro zaveda, da katoličani na lokalnem področju sodelujejo med seboj, saj so dediči dveh duhovnih tradicij – vzhodne in latinske – pa tudi z drugimi kristjani.

»Na državnem nivoju ste v polnosti državljani svoje države in zato imate pravico predstaviti, tudi v skupni obliki, svojo skrb in prepričanje glede njene prihodnosti.« Tako sveti oče spodbudi ukrajinske škofe ter doda, da jim Sveti Sedež stoji ob strani, tudi pri mednarodnih institucijah, da bi mogli predstaviti svoje pravice, skrbi in evangeljske vrednote, ki jih vodijo. Poleg tega pa prav tako išče načine, kako priti naproti pastoralnim potrebam tistih cerkvenih struktur v Ukrajini, ki se morajo soočiti z novimi pravnimi vprašanji.

V nadaljevanju papež Frančišek izpostavi dejstvo, da je kriza v državi povzročila zelo hude posledice v življenju družin. K temu je potrebno dodati tudi napačno razumljen čut za ekonomsko svobodo, zaradi česar je majhna skupina ljudi neizmerno obogatela na škodo velike večine državljanov. Žal je to precej izpridilo tudi javne ustanove ter povzročilo nepravično revščino v deželi, ki je sicer velikodušna in bogata. Zato sveti oče ukrajinske škofe spodbuja, naj se ne nikoli ne naveličajo svojih sodržavljanov vabiti k premisleku, ki ga narekujeta vera in pastoralna odgovornost. »Čut za pravico in resnico je, prej kot političen, moralen, in ta dolžnost je zaupana tudi vaši pastirski odgovornosti. Kolikor bolj boste svobodni služabniki Kristusove Cerkve, toliko bolj boste postali, kljub lastnim omejenostim, zagovorniki družin, revnih, brezposelnih, šibkih, bolnih, ostarelih, invalidov, beguncev.« Ob tem veti oče spodbudi, naj škofje z Božjo milostjo obnovijo svojo gorečnost za oznanjevanje Evangelija v Ukrajini ter pri tem vzajemno sodelujejo. Svoj pogled naj imajo vedno uprt v Kristusa, ki je videl, da je žetev velika in rekel, naj molimo, naj nanjo pošlje svoje delavce. To pa po paževih besedah pomeni moliti in delati za duhovne in redovne poklice, obenem pa tudi pozorno skrbeti za formacijo duhovnikov, redovnikov in redovnic, da bi mogli globlje poznavati vero znotraj Božjega ljudstva.

Nadalje pa v svojem govoru papež Frančišek razmišlja o odnosih med brati v škofovski službi. Nesporno dejstvo je, da sta oba episkopata – tako grko-katoliški kot latinski – katoliška in ukrajinska, kljub svojim razlikam v obredih in tradicijah. Sveti oče izrazil svojo bolečino nad tem, da so med njima nerazumevanja in rane. »Potreben je zdravnik, in to je Jezus Kristus, kateremu oboji služite velikodušno in z vsem srcem,« spodbudi škofe papež ter jih spomni, da so eno telo. Povabi jih, da bi našli način, da bi se medsebojno sprejeli in velikodušno podpirali v svojih apostolskih prizadevanjih, kot sta jih v preteklosti spomnila tudi že sv. Janez Pavel II. in Benedikt XVI. »Edinost v škofovstvu, poleg tega, da je zgled Božjemu ljudstvu, predstavlja tudi neprecenljivo služenje narodu, tako na kulturnem, družbenem in predvsem duhovnem področju. Enotni ste v temeljnih vrednotah in skupna sta vam najbolj dragocena zaklada: vera in Božje ljudstvo. Vendar pa vidim kot bistvenega pomena tudi skupna srečanja škofov vseh Cerkva sui iuris (lastnega prava) v Ukrajini. Bodite vedno velikodušni v medsebojnem bratskem pogovoru,« še spodbudi papež ter spomni na mnoge mučence, ki so dali svoje življenje tudi na njihovi zemlji. Sveti oče tako zaželi, naj bo kri teh pričevalcev, ki zanje posredujejo v nebesih, še dodaten razlog, ki naj jih spodbudi k resnični enosti src. Zgodovinski dogodki naj tako postanejo razlog za medsebojno podelitev in enost.

Ob koncu sveti oče ukrajinskim škofom zaželi, naj so blizu duhovnikom in vernikom ter naj imajo spoštljive in rodovitne odnose s predstavniki oblasti. Posebej izpostavi še pozornost in skrb za uboge – povabi jih, naj bodo le-ti njihovo bogastvo. Obenem pa jih povabi, naj se vedno zavedajo, da so Pastirji črede, katero jim je zaupal Kristus ter naj delujejo v splošno dobro Cerkva, ki so jim zaupane. Pri tem pa naj jih, kot vedno, vodi ljubezen njihovih skupnosti, v istem duhu, ki je podpiral apostole, katerih nasledniki so tudi sami.