P. Raniero Cantalamessa o postnih pridigah in ekumenizmu

VATIKAN (četrtek, 19. februar 2015) – Tudi letos bo imel v postnem času p. Raniero Cantalamessa ob petkih pridige za papeža Frančiška in rimsko kurijo. Potekale bodo v kapeli Odrešenikove Matere v vatikanski apostolski palači. Papeški pridigar bo tokrat razmišljal o temi: »Dve pljučni krili, eno samo dihanje. Vzhod in zahod združena v izpovedi iste vere.« V intervjuju za vatikanski časopis L'Osservatore Romano je spregovoril o postnih pridigah in predstavil nekatere vidike ekumenizma.

Kot razlog za izbiro letošnje teme je navedel poziv papeža Frančiška ob nedavnem srečanju z Bartolomejem, da bi si v polnosti podelili vero, ki združuje vzhod in zahod. To povabilo ga je spodbudilo, da bi tudi sam pri tem prispeval svoj skromen delež, saj ne gre zgolj za papeževo željo, ampak za željo vseh kristjanov. Pri tem je spomnil na prispodobo, ki je bila ljuba sv. Janezu Pavlu II.: da ima tudi Kristusovo telo, Cerkev, dve krili pljuč, ki morata, prav tako, kot v človeškem telesu, dihati v popolnem soglasju. To je razlog, da imajo letošnje postne pridige tak naslov.

V nadaljevanju intervjuja je p. Cantalamessa povedal, da si želi, da bi prišlo do sprememb na ekumenskem področju. Do sedaj je šlo namreč v prizadevanjih za enost med kristjani za to, da bi najprej razrešili razlike, in si potem lahko podelili to, kar nam je skupno. Zdaj pa, po njegovih besedah, postaja vedno bolj pomembno, da si najprej podelimo to, kar nam je skupno, da bi tako potem lahko v ozračju bratskega spoštovanja razrešili razlike.

Nato je papeški pridigar povedal, da želi v postnih razmišljanjih, navkljub različnostim dveh tradicij preveriti, kaj je skupno obema glede temeljnih skrivnosti vere: glede Svete Trojice, Kristusove osebe, Svetega Duha in nauka o zveličanju. Dve pljučni krili, eno samo dihanje. To prepričanje je tisto, kateremu se želi pustiti voditi p. Cantalamessa v svojih pridigah. Ob tem spomni še na besede papeža Frančiška, ki govori o »razlikah, ki so med seboj spravljene:« ne zamolčane ali zbanalizirane, ampak spravljene.

Na vprašanje, na katere vidike se bodo osredotočila prihodnja ekumenska prizadevanja, je p. Cantalamessa odgovoril, da je v tem trenutku v središču zanimanja tema Cerkve. O njej je komisija 'Vera in konstitucija,' v katero je vključena tudi katoliška Cerkev, pripravila dokument z naslovom: Cerkev: skupnemu pogledu naproti. Le-ta predstavlja pomemben napredek pri prepoznavanju tega, kar je skupno vsem in katere so tiste značilnosti, ki so lastne vsaki od krščanskih tradicij in se lahko z njimi strinjajo tudi preostale.

Zatem je papeški pridigar v pogovoru izpostavil dejstvo, da resničnih t.i. 'kvalitetnih skokov' v odnosih med katoliško in pravoslavno Cerkvijo niso predstavljali toliko dvostranski pogovori, kot dva objema: med Pavlom VI. in Atenagoro ter zadnji med Frančiškom in Bartolomejem. Gre za zdaj že splošno prepričanje, da mora doktrinalni ekumenizem spremljati ekumenizem ljubezni in prijateljstva. Neverjetno je, je še dodal p. Cantalamessa, koliko zidov, ki so se zdeli neodstranljivi, kot npr. Berlinski, se je zrušilo čez noč, zgolj z enim objemom ali gesto sprave.

Ob koncu intervjuja pa je p. Cantalamessa odgovoril na vprašanje, če more biti posvečeno življenje most dialoga med katoličani in pravoslavnimi. Po njegovih besedah gre na tem področju že dalj časa za rodovitno izmenjavo. Mnoge nedavno ustanovljene oblike redovnega in meniškega življenja, posebej v Franciji, so namreč v veliki meri zajemale iz vzhodne liturgične in glasbene dediščine. Eden od primerov tesne povezanosti med Vzhodom in Zahodom v meniškem kontekstu je samostan Bose, katerega je ustanovil Enzo Bianchi.