VATIKAN (sreda, 18. februar 2015, RV) – Med današnjo splošno avdienco
je papež Frančišek nadaljeval s premišljevanjem o družini. Tokrat je bila njegova
kateheza posvečena bratom in sestram: »'Brat' in 'sestra' sta besedi, ki ju krščanstvo
zelo ljubi. In zahvaljujoč družinski izkušnji sta besedi, ki ju razumejo vse kulture
in vse dobe.«
Kje je tvoj brat?
Bratska vez ima posebno mesto v zgodovini Božjega
ljudstva. Psalmist opeva njeno lepoto: »Glejte, kako je dobro in kako prijetno,
če bratje prebivajo skupaj.« (Ps 132,1) To je resnično, je povzel sveti oče,
bratstvo je lepo. Kadar se bratski odnos razdre, kadar je uničen odnos med brati in
sestrami, se odpre pot bolečim izkušnjam spora, izdajstva, sovraštva. Primer tega
predstavlja svetopisemska pripoved o Kajnu in Abelu. Bog Kajna po uboju vpraša: »Kje
je tvoj brat Abel?« (1 Mz 4,9) To vprašanje Gospod še naprej ponavlja vsaki generaciji.
In na žalost se v vsaki generaciji ponavlja tudi dramatičen Kajnov odgovor: »Ne
vem. Sem mar jaz varuh svojega brata?« (1 Mz 4,9)
Bratstvo je nekaj velikega, ne sme se ga razbiti
Papež Frančišek je nadaljeval, da se za človeštvo
zgodi nekaj grdega in slabega, kadar se razbije odnos med brati in sestrami. Enako
velja za družino, kjer se bratje in sestre ne pogovarjajo več, se ne pozdravljajo
več, ker so se sprli zaradi majhnih stvari ali zaradi dediščine. Bratstvo je nekaj
velikega. Bratje in sestre so devet mesecev prebivali v naročju iste mame, izhajajo
iz maminega mesa. Zato se bratstva ne sme razbiti. Sveti oče je povabil, da bi se
spomnili družin, kjer so bratje in sestre sprti med seboj, in da bi vedno molili ter
prosili zanje Gospoda, da bi nam jih pomagal ponovno združiti, da bi nam pomagal ponovno
zgraditi družino. Zelo grdo in boleče je slišati Kajnov odgovor Bogu, da mu ni mar
za svojega brata, je še dodal papež.
Družina je tista, ki bratstvo uvaja v svet
»Vez bratstva, ki se oblikuje med otroci v družini
– če se to zgodi v ozračju vzgajanja k odprtosti za druge – je velika šola svobode
in miru. V družini, med brati in sestrami, se nauči človeškega sobivanja, kako je
potrebno živeti skupaj v družbi.« Morda se ne zavedamo vedno, da je ravno družina
tista, ki bratstvo uvaja v svet. »Izhajajoč iz te prve izkušnje bratstva, ki jo
hranita naklonjenost in družinska vzgoja, se bratski stil kot obljuba razširi na celotno
družbo in na odnose med narodi.« Božji blagoslov v Jezusu Kristusu, ki je razlit
na to bratsko vez, je tisti, ki jo razširi na nepredstavljiv način. Naredi jo zmožno
preseči vse razlike med narodi, jeziki, kulturami in tudi verstvi.
»Pomislite,« je povabil papež, »kaj postane vez med ljudmi, četudi zelo različnimi med seboj, kadar lahko o drugem rečejo: 'Ta je kakor brat, ta je kakor sestra zame.'« Že zgodovina je dovolj dobro pokazala, da se brez tega bratstva tudi svoboda in enakost lahko napolnita z individualizmom, konformizmom in osebnimi interesi.
Najmanjši morajo v nas vzbuditi nežnost
Bratstvo v družini se na poseben način zasveti, kadar
vidimo pozornost, potrpežljivost, naklonjenost, s katerimi je obkrožen šibkejši bratec
ali sestrica, tisti, ki je bolan ali prizadet. Morda ne cenimo dovolj velikodušnosti
bratov in sester le-teh. Ali najstarejših otrok v številčnejši družini, ki staršem
pomagajo skrbeti za mlajše. Medsebojna pomoč med brati in sestrami je nekaj lepega. »Imeti
brata ali sestro, ki te ima rad, je močna, neprecenljiva in nenadomestljiva izkušnja.«
Enako, kot je nadaljeval papež Frančišek, velja za krščansko bratstvo. Najmanjši,
najšibkejši, najbolj ubogi morajo v nas vzbuditi nežnost. »Imajo 'pravico', da
nam vzamejo dušo in srce.« So naši bratje in sestre in kot take jih moramo ljubiti
in obravnavati. Kristjani ubogim in slabotnim ne pomagajo iz poslušnosti nekemu ideološkemu
programu, temveč zato, ker nam Gospodove besede in njegov zgled pravijo, da smo vsi
bratje in sestre. »To je načelo Božje ljubezni in vsake pravice med ljudmi.«
Molitev za brate in sestre
Sveti oče je zbranim na Trgu sv. Petra predlagal,
da bi vsakdo pomislil na svoje brate in sestre ter v trenutku tišine zanje iz srca
molil. Nato pa je katehezo sklenil s poudarkom, da je danes bolj kot kdajkoli prej
nujno, da bratstvo povrnemo v središče naše tehnokratske in birokratske družbe. Tako
bosta tudi svoboda in enakost dobili svojo pravo intonacijo. »Zato naših družin
ne oropajmo neobremenjeno, iz zadrege ali strahu, lepote prostrane bratske izkušnje
sinov in hčera. In ne izgubimo zaupanja v razsežnost obzorja, ki ga je vera sposobna
izpeljati iz te izkušnje, katero razsvetljuje Božji blagoslov.«
All the contents on this site are copyrighted ©. |