2015-02-10 09:54:00

P. Jože Pucelj DJ: Ko bi ljubezni ne imel... Krščanska etika


1. KRŠČANSKA ETIKA
Mnogi danes menijo, da Kristus ni prišel oznanjat moralnega nauka, ampak le ljubezen. Ni prišel oznanjat visokih moralnih načel, ampak se je dajal za nas. Če ga sprejmemo, bomo prejeli življenje v obilju. Podobne trditve so danes zelo razširjene. Nekateri Cerkvi celo očitajo, da oznanja Kristusa v sprevrženi obliki, ko v imenu Kristusa od ljudi zahteva, naj bodo dobri in pošteni.

Zakaj zapovedi?
V okrožnici Sijaj resnice (SR) papež Janez Pavel II. poudarja, da kriterijev za nravno dobro in slabo ne moremo najti v sebi, ampak v Bogu, ki je edini dober. Če hoče človek delati nravno dobro, naj se drži zapovedi dekaloga. »Te zapovedi osvetljujejo bistvene dolžnosti. Neposredno torej tudi temeljne pravice, neločljivo povezane z naravo človeške osebe« (SR 13).

Izpolnjevanje zapovedi je prva stopnja k svobodi. »Prva svoboda«, piše sv. Avguštin, »obstaja v tem, da je človek brez hudodelstev... kot so npr. uboj, prešuštvo, nečistost, tatvina, goljufija, bogoskrunstvo itn. Ko kdo začenja biti brez teh hudodelstev (in noben kristjan jih ne sme imeti), začenja dvigati glavo k svobodi, vendar to je šele začetek svobode, ne pa popolna svoboda...« (SR13). Govor na gori pa je dopolnitev zapovedi, saj Kristus pravi: »Ne mislite, da sem prišel razvezat postavo ali preroke; ne razvezat, temveč dopolnit sem jih prišel« (Mt 5, 17). V okrožnici papež poudari, »da zapovedi ne smemo razumeti kot najmanjšo mejo, ki je ni dovoljeno prekoračiti, marveč kot cesto, ki je odprta za nravno in duhovno pot takšne popolnosti, katere duša je ljubezen« (prim. Kol 3,14) (SR 15).

Torej je napačna trditev, da Kristus ni oznanjal moralnih načel. Kristus sicer res želi, »da bi imeli življenje in ga imeli v obilju« (Jn 10,10), vendar pot k življenju vodi prek zapovedi.

Značilnost krščanske etike
Hoja za Kristusom pa presega zgolj spoštovanje zapovedi. Blagri v govoru na gori so Kristusova lastna podoba in so prav zaradi tega povabilo k hoji za njim (prim. SR 16). Na ta način kristjan doseže popolno svobodo, h kateri je po sv. Pavlu poklican. Seveda pa na tej poti človek ne more hoditi sam, ampak le s pomočjo Božje milosti.

Vera v Jezusa Kristusa torej bistveno oblikuje nravno življenje kristjana. Kristjan se zaveda, da ga Jezus sprejema v celoti. Ve, da je njegovo nravno prizadevanje odgovor na Božjo ljubezen. Za to zanj nravne norme niso le neki suhi in hladni predpisi, ampak pot, kjer se po veri, upanju in ljubezni srečuje z osebnim Bogom.

Zavest krivde velikokrat človeka lahko ohromi do te mere, da ni več zmožen po padcu vstati in iti naprej. Kristjan veruje, da je Bog rekel svoj dokončni »da« človeku, kar pomeni, da mu je vedno znova pripravljen odpuščati, če se skesa in prizna svojo krivdo. Vera v Božje odpuščanje kristjanu omogoča, da je pripravljen začeti vedno znova in da nikdar ne naredi črte čez svoje življenje kot zavoženo. »Evangelij je tisti, ki odkriva celotno resnico o človeku..., oznanja usmiljenje Boga, ki nenehno deluje..., spominja na veselje nad odpuščanjem grehov, ki edino daje, da moremo v nravni postavi prepoznati osvobajajočo resnico, milost upanja in pot življenja« (SR 112).

Je dovolj le ena stopnica?
Kolikor hočemo sebi dobro in postati zrele osebnosti, si ne smemo pri nravnem življenju dajati 'popustov' oziroma se zadovoljiti z eno stopnico, drugo stopnišče pa prepustiti daljni prihodnosti ali drugim. Kajti v takem primeru bomo polagoma zdrsnili še s te stopnice. V že omenjeni okrožnici papež priznava, da »izpolnjevanje Božje postave more biti v določenih situacijah težko, zelo težko, nikoli pa nemogoče« (SR 102). Zavrača danes zelo razširjeno mišljenje, »da je norma, ki jo uči Cerkev, po sebi samo 'ideal', ki ga moramo potem, kakor pravijo, prilagoditi, razporediti in ustrezno stopnjevati v skladu s konkretnimi človekovimi možnostmi« (SR 103). Vsak kristjan je poklican k polnosti življenja, k svetosti. Počasi sestavlja kamenčke svojega življenjskega mozaika. Včasih se kamenčki raztresejo... Morda mozaika ne bo dokončal. Nič zato! Kristus ga bo enkrat sestavil v vsej polnosti in sijaju. »Česar oko ni videlo in uho ni slišalo... kar je Bog pripravil tistim, ki ga ljubijo« (1Kor 2, 9).








All the contents on this site are copyrighted ©.