Kardinal Sandri: Zdravilo sv. Marona je molitev

RIM (torek, 10. februar 2015, RV) – Maronitski verniki so včeraj, 9. februarja, obhajali praznik sv. Marona. Bogoslužja sirsko-antiohijskega obreda, ki je potekalo v cerkvi papeškega maronitskega kolegija v Rimu, se je udeležil tudi kardinal Leonardo Sandri, prefekt Kongregacije za vzhodne Cerkve. Na koncu obreda, ki ga je vodil maronitski patriarh Antiohije Béchara Boutros Raï, je med kratkim pozdravnim nagovorom namenil nekaj besed liku sv. Marona.

»Da bi bili učenci in sinovi sv. Marona moramo prepoznati naše rane, notranje in zunanje,« je med drugim dejal kardinal Sandri. Spomnil je tudi na besede Teodorja iz Cira, ki je o zavetniku maronitske Cerkve zapisal, da je imel eno zdravilo, in sicer molitev. Z njo je zdravil telesne in duševne bolezni. Okoli sebe vidimo mnogo razdeljenosti, opravljivosti, nesposobnosti spraviti se in sporazumeti, je nadaljeval kardinal. Sv. Maron pa nam kaže pot ozdravljenja: »Ponovno postaviti v središče Boga in človeka, ki ga je On ustvaril, ljubil in odrešil.« Vsakič ko se osebni interes postavi pred skupno dobro – bodisi v družbi ali v Cerkvi – se uničita Božje mesto in Božji tempelj ter se vrne v poganstvo in malikovalstvo.

Kardinal Sandri je zatem še spomnil, da je eden posebnih darov, ki jih je maronitska Cerkev vedno varovala, občestvo s sedežem naslednika apostola Petra. »Biti cum Petro et sub Petro ni nekakšno pomanjšanje, temveč je jamstvo obsežnejšega občestva.« Tako je Sandri na koncu še povabil k molitvi za papeža Frančiška in kardinalski zbor.

Maronitska Cerkev je ena od vzhodnih katoliških Cerkva. Šteje okoli tri milijone in 200 tisoč vernikov. Večina le-teh živi v Libanonu. Večji skupnosti najdemo tudi na Cipru in v Ameriki. Sv. Maron, po katerem je Cerkev dobila ime, je bil sirsko-antiohijski puščavnik, ki je umrl v začetku petega stoletja.