Oscar Romero je bil ubit iz sovraštva do vere, ki ni molčala pred krivicami

VATIKAN (sreda, 4. februar 2015, RV) – Z enim od dekretov, ki jih je včeraj odobril sveti oče, je bilo priznano mučeništvo salvadorskega nadškofa Oscarja Romera. Njegov primer je danes med briefingom na tiskovnem uradu Svetega sedeža podrobneje predstavil postulator postopka za beatifikacijo, msgr. Vincenzo Paglia.

»Izjemen dar za celotno Cerkev na začetku tega tisočletja je videti povzpeti se na oltar pastirja, ki je dal življenje za svoje ljudstvo.« Tako je najprej poudaril msgr. Paglia in še dodal, da je to dar za vse kristjane. Potem je izrazil hvaležnost papežem: Frančišku, Benediktu XVI., Janezu Pavlu II. in Pavlu VI. Zaslužni papež Benedikt XVI. je bil tisti, ki je postopku sledil vse od začetka in ki je 20. decembra 2012, malo več kot en mesec pred napovedjo svoje odpovedi petrinski službi, odločil, da se lahko nadaljuje. Postopek je sedaj prispel do zaključka po dolgem delu z mnogimi ovirami zaradi nasprotovanj, povezanih bodisi z mišljenjem in pastoralnim delovanjem Romera ali s konfliktnim položajem, ki je nastal okoli njegove osebnosti, je pojasnil msgr. Paglia. Salvadorski nadškof tako postaja »prvi v dolgi vrsti novih sodobnih mučencev«.

Njegovo mučeništvo je tesno povezano z mučeništvom jezuitskega patra Rutilia Grandeja. Ta je opustil poučevanje na univerzi in odšel živet med kmete v majhno vas Aguilares. Z Romerom sta bila prijatelja. Slednji je 12. marca leta 1977 celo noč prebedel ob njegovem telesu in telesih dveh kmetov, ki sta bila skupaj z njim ubita med zasedo. Oscar Romero je bil takrat nadškof San Salvadorja komaj nekaj dni. Ganilo ga je, ko je videl kmete, ki so se mu zdeli kot »sirote, ki so ostale brez 'očeta'«. Sedaj je on kot nadškof moral prevzeti to mesto, četudi za ceno lastnega življenja. V tisti noči je začutil Božji navdih, da mora biti močan (fortaleza), medtem ko je v državi zaradi socialnih krivic naraščalo nasilje. »Romero je verjel v svojo funkcijo škofa in primasa države ter se je čutil odgovornega za prebivalstvo, zlasti najrevnejše.«

Msgr. Paglia je to opredelil kot njegovo »pastoralno spreobrnjenje«. Preganjanje je bilo takrat tako rekoč otipljivo. Samo v dveh letih je bilo 30 duhovnikov v nadškofiji San Salvador bodisi ubitih ali izgnanih, ubitih je bilo tudi na desetine katehetov, mnogo vernikov je izginilo. Romero pa je vztrajal in sprejel, da bo »dal življenje, da bi branil svoje ljudstvo«. Ubit je bil medtem, ko je maševal. Njegov uboj, kot je še dejal postulator postopka, ni bil politično motiviran, ampak je bil povod »sovraštvo do vere, ki združena z dejavno ljubeznijo ni molčala pred krivicami, ki so se neizprosno in kruto zgrnile nad revne in njihove zaščitnike«.