Sveti oče je današnjo homilijo posvetil molitvi kontemplacije

VATIKAN (torek, 3. februar 2015, RV) – Vsakodnevna kontemplacija evangelija nam pomaga imeti resnično upanje. To je poudarek današnje homilije papeža Frančiška med jutranjo mašo, ki jo je daroval v kapeli Doma sv. Marte. Tako kot že večkrat, je sveti oče ponovno spodbudil, da bi vsak dan, četudi samo za deset ali petnajst minut, vzeli evangelij v svoje roke in ga brali. Na ta način bi se več pogovarjali z Gospodom in ne izgubljali časa s poslušanjem govoric o sosedu ali z gledanjem telenovele.

Upirati pogled v Jezusa
Kaj je jedro upanja? Upirati pogled v Jezusa, je zatrdil papež, ko je razložil odlomek iz pisma Hebrejcem. Tudi brez poslušanja Gospoda smo morda lahko optimistični in pozitivni, toda upanja »se nauči samo z gledanjem Jezusa«. Zato je dobro vsak dan moliti rožni venec in govoriti z Gospodom ali z Marijo ter svetniki, kadar sem v težavah. A najpomembnejša, je pripomnil papež, je »molitev kontemplacije«. Ta pa se uresničuje samo »z evangelijem v roki«.

Kontemplacija današnjega evangeljskega odlomka
Sveti oče se je nato zaustavil ob kontemplaciji današnjega evangeljskega odlomka: »Vidim, da je bil Jezus sredi množice, okoli njega je bilo velika množica. Ta odlomek petkrat omeni to besedo 'množica'. Ali Jezus ni počival? Tako lahko pomislim, ker je bil vedno sredi množice … Toda večji del Jezusovega življenja se je odvil na cesti, med množico. Res ni počival? Da, evangelij enkrat pravi, da je spal na čolnu. A prišla je nevihta in učenci so ga zbudili. Jezus je bil nenehno med ljudmi.« Tako gledam Jezusa, ga kontempliram, si ga predstavljam, je pojasnjeval papež Frančišek. In ob tem mu povem tisto, kar mi pride na misel, da bi mu rekel.

Današnji evangeljski odlomek pripoveduje tudi, da je Jezus med množico zaznal neko bolno ženo, ki se ga je dotaknila. On ne samo, da množico razume, ampak jo tudi čuti, sliši utripanje srca vsakogar izmed nas. Vedno skrbi za vse in vsakogar. Podobno se zgodi, ko k njemu pride predstojnik shodnice in mu pove, da je njegova hčerka težko bolna. Jezus pusti vse in se posveti temu. Papež Frančišek si je predstavljal, kaj se je dogajalo v tistih trenutkih: Jezus je prišel v hišo; ženske so jokale, ker je deklica umrla; On jih je pomiril, a ljudje so se mu posmehovali. Tu je dobro vidna Jezusova potrpežljivost, je opozoril papež. Sledila je obuditev deklice, po kateri je Jezus prosil, naj ji dajo jesti.

Predstavljaj si, kaj se je zgodilo, in se o tem pogovarjaj z Jezusom
»To, kar sem sedaj storil s tem evangelijem, je prav molitev kontemplacije: vzeti evangelij, brati in si predstavljati sebe v prizoru, predstavljati si, kaj se dogaja, in pogovarjati se z Jezusom tako, kot mi pravi srce. S tem pomagamo rasti upanju, kajti pogled imamo nepremično zazrt, uprt v Jezusa.« Papež Frančišek je spodbudil h taki molitvi kontemplacije. Tudi če imamo veliko dela: »Ko si doma, za petnajst minut vzemi evangelij, en kratek odlomek, predstavljaj si, kaj se je zgodilo, in se o tem pogovarjaj z Jezusom. Tako bo tvoj pogled uprt v Jezusa in ne toliko na primer v telenovelo. Tvoj sluh pa bo osredotočen na Jezusove besede in ne toliko na govorice o sosedu, sosedi …«

Tako bo vaše poznavanje Jezusa večje in vaše upanje bo zraslo
Molitev kontemplacije nam pomaga imeti upanje, živeti iz bistva evangelija. Tako se naše krščansko življenje giblje v tistem okviru med spominom in upanjem. Spominom na vso preteklo pot in mnoge milosti, ki smo jih prejeli od Gospoda. In upanjem, ker gledamo Gospoda, ki je edini, ki mi lahko da upanje. Da pa bi gledali Gospoda, da bi ga poznali, je na koncu še enkrat povabil papež Frančišek, vzemimo evangelij in ga kontemplirajmo: »Danes, na primer, poiščite deset, petnajst minut – ne več – preberite evangelij, predstavljajte si in povejte kaj Jezusu. Nič več. Tako bo vaše poznavanje Jezusa večje in vaše upanje bo zraslo. Ne pozabite upirati pogleda v Jezusa. In zato je potrebna molitev kontemplacije.«