Sedmo apostolsko potovanje: Šrilanka in Filipini
Končalo se je sedmo apostolsko potovanje papeža Frančiška,
med katerim je obiskal dve azijski državi: Šrilanko in Filipine. Na Šrilanki je papež
Frančišek preživel dva dni: 13. in 14. januar. Glavna srečanja in dogodki so potekali
v prestolnici Kolombo, obiskal pa je tudi marijansko svetišče v kraju Madhu. Na pretežno
budistični Šrilanki katoličani predstavljajo manjšinsko versko skupnost. Posebno pozornost
je zato imelo medversko srečanje, ko so se s papežem sestali predstavniki štirih glavnih
verstev Šrilanke: budizma, hinduizma, islama in krščanstva.
Pomen medverskega sodelovanja
Frančišek je v ospredje postavil pomen medverskega
in ekumenskega dialoga, ki lahko bistveno prispeva k mirnemu sobivanju ljudi. Zgodovino
Šrilanke je namreč močno zaznamovala trideset letna državljanska vojna med različnimi
etnijami, ki je terjala veliko nedolžnih življenj in povzročila še vedno trajajoče
trpljenje. »Da bi naraščajoči duh sodelovanja
med vodilnimi različnih verskih skupnosti lahko našel izraz v prizadevanju za postavitev
sprave med vsemi Šrilančani v srce vsakega napora za prenovo družbe in njenih institucij,« je zatrdil Frančišek. Obsodil je zlorabo verskih prepričanj
za namene nasilja ali vojne. »Moramo biti jasni
in nedvoumni pri spodbujanju naših skupnosti, da v polnosti živijo zapovedi miru in
sožitja, ki so prisotne v vsakem verstvu, in da obsodijo storjena nasilna dejanja.«
Kanonizacija Jožefa Vaza
Katoliškim vernikom na Šrilanki sta bila namenjena
dva osrednja dogodka: sveta maša, med katero je papež kanoniziral Jožefa Vaza, ter
marijanska molitev v romarskem svetišču v Madhuju. Sv. Jožefa Vaza je Frančišek med
drugim postavil kot vzor preseganja verskih razdelitev. Poudaril je pomen verske svobode,
ki je temeljna človekova pravica: »Vsak posameznik
mora biti svoboden, da sam ali skupaj z drugimi išče resnico, da odprto izraža svoja
verska prepričanja, brez da bi bil deležen ustrahovanj in zunanjih prisil.«
Odpustiti in prositi odpuščanje
V marijanskem romarskem svetišču v Madhuju se je sveti
oče dotaknil dolgega obdobja konfliktov med tamilsko in singalsko etnijo. V strašnem
nasilju je takrat bilo ubitih mnogo nedolžnih ljudi vseh verstev, nastalo je mnogo
sovraštva, povzročenih je bilo veliko globokih ran. Papež je zato poudaril pomen odpuščanja:
približati se drug drugemu z resnično skrušenostjo ter ponuditi in prositi resnično
odpuščanje. Vzor odpuščanja je ravno Mati Marija: »Tako
kot je ona odpustila morilcem svojega Sina ob vznožju njegovega križa, ko je v rokah
držala njegovo telo brez življenja, tako želi zdaj voditi Šrilančane k še večji spravi,
da bo balzam Božjega odpuščanja lahko pomagal k ozdravljenju za vse.«
Filipini: v ospredju žrtve tajfuna
Drugi del apostolskega potovanja je bil namenjen Filipinom,
najbolj katoliški državi v Aziji s petsto letno tradicijo ter zelo živim in razgibanim
cerkvenim življenjem. V središče tridnevnega obiska, trajal je od 16. do 18. januarja,
je papež želel postaviti številne žrtve tajfuna, ki je novembra 2013 močno prizadel
to otoško državo. Obiskal je tudi takrat opustošene kraje, v Taclobanu pa daroval
sveto mašo. Zbrane vernike je spontano nagovoril v španščini in priznal, da besede
ne morejo izraziti vsega: »Mnogi med vami so
izgubili vse. Ne vem, kaj naj vam rečem. Toda Gospod ve, kaj vam reči.« Mnogi ste Gospoda vprašali: »Zakaj?« In Kristus je vsakomur, vsakemu srcu, odgovoril s svojim
srcem na križu. »Ne vem, kaj drugega naj vam
rečem,« je ponovil in dodal, da lahko le ostane
tiho in jih spremlja s svojim srcem.
Zaradi tropske nevihte, ki je v času papeževega obiska zajela Filipine, so nekateri dogodki in srečanja bili odpovedani ali prestavljeni. Mesto Palo, kjer je bilo predvideno srečanje s škofi, duhovniki, posvečenimi in semeniščniki, je obiskal že nekaj ur prej ter na kratko pozdravil trideset družin, ki so v tajfunu izgubile svoje člane. Prav tako na hitro je nagovoril zbrane duhovnike in ostale, ki so ga čakali v tamkajšnji katedrali, saj je zaradi približujočega se neurja letalo moralo nemudoma poleteti nazaj v Manilo. V govoru, ki je bil pripravljen zanje in jim ga je papež pustil v branje, je bila izpostavljena neutrudna pomoč mnogih, ki so v naravni nesreči stali ob strani preizkušenim ljudem, odstranjevali ruševine, iskali pogrešane, blažili bolečine in tolažili, pokopavali mrtve.
Naučiti se jokati
Veliko pozornosti je papež na Filipinih namenil tudi
revnim. Na skrb za revne je opozoril že med sveto mašo, ki jo je prvi dan daroval
v manilski katedrali. Med drugim je obiskal otroke ulice v enem od manilskih domov,
kjer jih zbira in zanje skrbi cerkvena skupnost. Izjemen izraz veselja pa je seveda
bilo srečanje papeža Frančiška s filipinskimi mladimi. Med ganljivimi pričevanji,
je bila tudi izpoved štirinajst letnega dekleta, ki je nekoč bila ena izmed otrok
ulice. Tudi tu je papež opustil v naprej pripravljeni govor v angleškem jeziku, v
katerem so bili pripravljeni vsi nagovori med potovanjem, in trideset tisoč mladih
nagovoril kar v španščini. Odmevalo je njegovo povabilo, naj se naučimo jokati s tistimi,
ki trpijo. Posvaril pa je tudi pred nevarnostjo kopičenja informacij, ne da bi jih
znali uporabljati. Mladi na ta način tvegajo, da bodo postali muzej – imajo sicer
vse, a ne vedo, kaj naj s tem počnejo.
»Varujte svoje družine!«
V Manili je poseben dogodek bil namenjen še družinam.
Frančišek jih je pozval, naj ne izgubijo zmožnosti, da bi sanjali: o družini, o ljubezni
svojega zakonca, o starših in otrocih. Spodbudil jih je k vztrajni vsakodnevni molitvi,
da bi prepoznali in izpolnili svojo vlogo v Božjem načrtu. »Filipini potrebujejo družine, ki so svete in polne ljubezni, da bodo lahko
varovale lepoto in resnico družine v Božjem načrtu ter bodo podpora in zgled za druge
družine. Vsaka grožnja družini je grožnja za samo družbo.« Prihodnost človeštva prihaja po družini. »Zatorej,
varujte svoje družine! Bodite zgledi ljubezni, odpuščanja in pozornosti, bodite svetišče
spoštovanja do življenja, s tem da razglašate svetost vsakega človeškega življenja
od spočetja do naravne smrti.«
Na zaključni maši sedem milijonov ljudi
Apostolsko potovanje papeža Frančiška se je sklenilo
s sveto mašo v manilskem parku Rizal. Kljub dežju se je okrog oltarja zbrala sedem
milijonska množica in popolnoma paralizirala filipinsko prestolnico. Sveti oče je
Filipince spomnil na njihovo najglobljo identiteto: biti Božji otroci, člani ene
družine, bratje in sestre v Kristusu. Med drugim je pozval k varovanju družine: »Družino je danes treba varovati pred zahrbtnimi napadi
in programi, ki nasprotujejo vsemu tistemu, kar imamo za resnično in sveto in kar
je v naši kulturi plemenito in lepo … Filipinci so poklicani biti izjemni misijonarji
vere v Aziji,« je izpostavil.
All the contents on this site are copyrighted ©. |