Papež med sveto mašo: Vsako pastoralno poslanstvo se rodi iz ljubezni

MANILA (petek, 16. januar 2015, RV) – Dopoldne je papež Frančišek v katedrali Brezmadežnega spočetja v filipinskem glavnem mestu Manila daroval sveto mašo. Udeležili so se je škofje, duhovniki, redovniki in redovnice ter semeniščniki. Vseh navzočih je bilo okoli dva tisoč. Predstavljali niso le Cerkve na Filipinih, temveč Cerkev na celotni azijski celini.

Vsako pastoralno poslanstvo se rodi iz ljubezni
»Me ljubiš?« (Jn 21,15-16) To Jezusovo vprašanje Petru iz današnjega evangeljskega odlomka in odgovor na katerega mora prav tako biti namenjen Jezusu ter ne Petrovemu nasledniku, so bile besede, s katerimi je papež Frančišek začel homilijo med sveto mašo. Spominjajo namreč na nekaj bistvenega: »Vsako pastoralno poslanstvo se rodi iz ljubezni. Vsako posvečeno življenje je znamenje Kristusove spravne ljubezni.«

Poslanstvo sprave
Sveti Pavel nam v pismu Korinčanom pove, da je ljubezen, katero smo poklicani oznanjati, spravna ljubezen, ki izvira iz srca križanega Zveličarja. »Naše poslanstvo je poslanstvo sprave. Oznanjamo veselo novico ljubezni, neskončnega usmiljenja in sočutja Boga. Oznanjamo veselje evangelija. Kajti evangelij je obljuba Božje milosti, ki edina lahko prinese polnost in ozdravitev našemu bolnemu svetu. Evangelij lahko navdihuje gradnjo resnično pravičnega in odrešenega družbenega reda.«

Kristusovi glasniki: Ubogi so središče evangelija
Biti Kristusov glasnik, je nadaljeval papež, predvsem pomeni vsako osebo povabiti, da obnovi svoje srečanje z Gospodom Jezusom. Nadalje je evangelij tudi poziv k spreobrnjenju, izpraševanju vesti kot posamezniki in kot narod. Cerkev na Filipinih je poklicana, da prepozna in se bori proti vzrokom neenakosti in krivic, ki so globoko ukoreninjeni in omadežujejo filipinsko družbo. Evangelij vsakega posameznega kristjana kliče, naj živi pošteno in naj si prizadeva za skupno dobro. Krščanske skupnosti kliče, naj ustvarijo »kroge poštenosti«, mreže solidarnosti, ki bi se lahko razširile in družbo preoblikovale s svojim preroškim pričevanjem.

Papež je pri tem posebej opozoril na revne: »Ubogi so središče evangelija, so srce evangelija. Če uboge vzamemo iz evangelija, ne moremo v celoti razumeti sporočila Jezusa Kristusa.« Kot Kristusovi glasniki, je nato nadaljeval sveti oče, morajo škofje, duhovniki in redovniki biti prvi, ki sprejmejo v svoja srca njegovo spravno milost. To pomeni zavrniti posvetne poglede in ponovno gledati na vse stvari v luči Kristusa. »Kako lahko drugim oznanjamo novost in osvobajajočo moč križa, če prav mi ne dopustimo Božji Besedi, da bi pretresla naš ponos, naš strah, da bi se spremenili, naše bedne kompromise z miselnostjo tega sveta, našo duhovno posvetnost?«

Evangeljska novost
Za duhovnike in posvečene osebe, kot je nadaljeval sveti oče, spreobrnjenje k evangeljski novosti pomeni vsakodnevno srečanje z Gospodom v molitvi. Ta je izvir vsake apostolske gorečnosti. Tako nas učijo svetniki. Živeti evangeljsko novost za redovnike pomeni v življenju in apostolatu skupnosti vedno znova najti spodbudo »za tesnejšo združenost z Gospodom v popolni ljubezni«. »Za vse nas pomeni živeti na način, ki odseva uboštvo Kristusa, katerega celotno življenje je bilo osredotočeno na izpolnjevanje Očetove volje in služenje drugim.« In le če sami postanemo ubogi, če odstranimo samovšečnost, se lahko poistovetimo s poslednjimi med našimi brati in sestrami. Tako bomo stvari videli v novi luči in tako bomo lahko odgovorili na izziv oznanjevanja radikalnosti evangelija v družbi, ki je navajena na izključevanje, polarizacijo in sramotno neenakost, je zatrdil papež Frančišek.

Bodite blizu
V nadaljevanju se je obrnil na mlajše prisotne. Povabil jih je, da bi predvsem s svojimi sovrstniki delili veselje in navdušenje svoje ljubezni do Kristusa in Cerkve. Prisotni naj bodo med zmedenimi in pobitimi mladimi, da bi kljub vsemu v Cerkvi lahko videli svojo sopotnico in vir upanja. Bodite blizu vsem, ki so obupani zaradi revščine, korupcije, ki so v skušnjavi, da bi odnehali, pustili šolo; oznanjajte lepoto in resnico krščanskega zakona, je nadalje spodbudil papež Frančišek.

Filipinsko kulturo je oblikovala ustvarjalnost vere. Filipinci so povsod znani po svoji ljubezni do Boga, goreči pobožnosti in prisrčni vdanosti Mariji ter njenemu rožnemu vencu. Ta velika dediščina, je na koncu še zatrdil sveti oče, pa vsebuje tudi močan misijonarski potencial.