Papež Frančišek med poletom na Filipine tudi o svobodi izražanja in spoštovanju vere drugega

FILIPINI (četrtek, 15. januar 2015, RV) – Na Filipinih bodo osrednje sporočilo revni, predvsem pa podpora žrtev tajfuna Yolanda. Tako je zatrdil papež Frančišek v petinštirideset minutnem pogovoru z novinarji med poletom iz šrilanškega Kolomba v Manilo. Novinarji so ga povprašali o nedavnih dogodkih v Parizu, med odprtimi temami pa sta bili tudi sprava na Šrilanki in naslednja okrožnica o okoljskih vprašanjih.

Vprašanje glede pravice do verske svobode in svobode izražanja, povezano s tragičnimi dogodki v Parizu, je prišlo s strani francoskega novinarja. Papež Frančišek je brez ovinkov zatrdil, da sta obe omenjeni svobodi temeljni človekovi pravici. A tako kot je v zmoti tisti, ki zagovarja ubijanje v imenu Boga, se prav tako moti tisti, ki žali neko verstvo in pri tem maha z zastavo pravice, da lahko pove to, kar hoče. Seveda je po papeževih besedah dolžnost povedati to, kar prispeva k izgradnji skupnega dobrega; na napade se seveda ne sme reagirani z nasiljem, a prav tako se ne sme izzivati. Ne more se žaliti vere drugih, je odločno poudaril papež, kajti obstaja tudi neka meja in to je meja dostojanstva, ki ga ima vsako verstvo.

Eno od vprašanj med poletom se je nanašalo tudi papeževo okrožnico o okoljskih tematikah. Tako kot posameznik tvega negativno reakcijo, če nekomu žali tisto, kar mu je sveto, podobno tvega, da bo sam postal žrtev narave, ki jo je on sam preveč izkoristil. Papež je napovedal, da bi dokument moral biti pripravljen junija ali julija letos. Izrazil je željo, da bi okrožnica dala svoj prispevek k prihodnjemu podnebnem vrhu v Parizu. Dodal je, da ga je podnebna konferenca v Peruju razočarala zaradi pomanjkanja poguma.

Glede obiska Šrilanke je papež Frančišek pojasnil, zakaj se je v zadnjem času odločil za razglasitev novih svetnikov s kanonizacijo ekvipolente. Gre za primere blaženih, ki se jih časti že stoletja, kot je to tudi v primeru apostola Šrilanke Giuseppeja Vaza. Papež je dejal, da daje prednost velikim evangelizatorjem in evangelizatorkam. Enako bo tudi septembra letos med potovanjem v ZDA, ko bo kanoniziral Junipera Serro, ki je evangelij prinesel na zahod severnoameriške celine.

Odločne so bile papeževe besede glede naraščajočega števila otrok kamikaz, kar je bilo opaziti tudi v krvavem konfliktu na Šrilanki. Frančišek je zatrdil, da poleg psihičnih problemov vidi v tem tudi človeško neuravnovešenost tistega, ki se ubije zato, da bi ubijal. Kamikaza je nekdo, ki dá življenje, a ga ne dá na pravi način. Nasprotno, mnogi misijonarji dajo svoje življenje, a ga dajo za izgradnjo. Naložiti bombo na otroka po papeževih besedah ni nič drugo kot eden od groznih načinov, kako ga narediti za sužnja.

Na vprašanje o morebitnih napadih na papeža osebno in na Vatikan, je Frančišek odgovoril, da se boji predvsem za ljudi, ki ga pridejo obiskat. Z nasmehom je dodal, da sam k tej nevarnosti pristopa »z dobro mero nezavedanja«. Najboljši način, s katerim se lahko odgovori na nasilje, je krotkost, je poudaril.

Nenačrtovan obisk budističnega templja na Šrilanki je bil vljudnostne narave. Prav tako je dal poudarek pomenu medverskih odnosov, ko se lepo izraža ravno v marijanskem svetišču v Madhuju, kraju srečanja in molitve, in to ne samo za katoličane. Papež je še spregovoril o komisiji za resnico in spravo v svetu, ki deluje tudi na Šrilanki. Gre za pomoč vsem uravnoteženim prizadevanjem, ki pomagajo k dosegi soglasij in ne želijo maščevanja. Dejal je še, da so se ga dotaknile besede novega šrilanškega predsednika. Ta je namreč dejal, da želi nadaljevati z delom za mir in spravo, predvsem pa poskrbeti za ubranost med narodom, ki je v miru in spravi. A da bi se to doseglo, je treba prispeti do srca naroda.