Papež Frančišek prispel na Šrilanko: Raznolikost kot vir obogatitve

KOLOMBO (torek, 13. januar 2015, RV) – Papež Frančišek je prispel na Šrilanko. Potem, ko je včeraj pozno popoldne odšel iz Vatikana, je njegovo letalo danes malo pred 9. uro po lokalnem času pristalo na mednarodnem letališču v šrilanškem glavnem mestu Kolombo. Tam so svetega očeta pričakali pred nekaj dnevi izvoljeni predsednik Maithripala Sirisena, kardinal Malcolm Ranjith in med drugimi tudi zbor otrok, ki ga je pozdravil s pesmijo, ter tradicionalni plesalci. Takoj je bila na vrsti sprejemna slovesnost. »Hvala za vaš topel sprejem. Dolgo sem pričakoval ta obisk na Šrilanki in te dni, ki jih bomo preživeli skupaj. Šrilanka je zaradi svojih naravnih lepot znana kot biser Indijskega oceana. Predvsem pa je ta otok znan zaradi topline svojega prebivalstva in bogate raznolikosti svojih kulturnih ter verskih tradicij.« Tako se je začel papežev pozdravni nagovor, prvi med njegovim sedmim mednarodnim apostolskim potovanjem.

Kot vesoljni pastir katoliške Cerkve sem prispel
V nadaljevanju je papež Frančišek čestital novoizvoljenemu predsedniku Šrilanke, ki je s svoje strani izrazil zadovoljstvo, da mandat začenja ravno z obiskom svetega očeta. Po nadaljnjih pozdravih in zahvalah je papež poudaril, da je njegov obisk predvsem pastoralne narave: »Kot vesoljni pastir katoliške Cerkve sem prispel, da bi srečal in opogumil katoličane na tem otoku, tako kot tudi, da bi molil z njimi.« Eden osrednjih dogodkov med obiskom bo kanonizacija bl. Jožefa Vaza, katerega »zgled krščanske ljubezni in spoštovanja do vsake osebe, brez razlikovanja etnij ali verstev, nas še danes navdihuje in nas uči«. Tako je zatrdil papež in še dodal, da želi njegov obisk tudi »izraziti ljubezen in skrb Cerkve do vseh Šrilančanov« in »potrditi željo katoliške skupnosti, da bi bila aktivno soudeležena v življenju družbe«.

Utrditi mir in pozdraviti rane tistih let
Nenehna tragedija našega sveta je, da so mnoge skupnosti v vojni. Nesposobnost spraviti med seboj raznolikosti in nesoglasja je vzbudila etnične in verske napetosti. Te pogosto spremljajo izbruhi nasilja. Šrilanka je mnogo let živela grozote državljanskega spora, je spomnil sveti oče. Sedaj si prizadeva »utrditi mir in pozdraviti rane tistih let«. »Ni lahka naloga preseči grenko dediščino krivic, sovražnosti in nezaupanja, ki jo je zapustil spor. Udejanji se lahko le, če se zlo premaga z dobrim, in če se neguje tiste kreposti, ki spodbujajo spravo, solidarnost in mir.« Poleg tega ta proces zahteva iskanje resnice. Vendar ne z namenom, da bi odprli stare rane, ampak, ker je prav le-ta nujno sredstvo za pospešitev njihovega ozdravljenja, pravičnosti in edinosti.

Pripadniki različnih verskih tradicij imajo bistveno vlogo v procesu sprave
Papež Frančišek je izrazil prepričanje, da imajo pripadniki različnih verskih tradicij »bistveno vlogo« v sedanjem delikatnem procesu sprave in obnove na Šrilanki. Potrebno je, da vsi člani družbe delajo skupaj, da vsi pridejo do glasu. Vsi morajo imeti svobodo, da izrazijo lastne skrbi, potrebe, želje in strahove. Predvsem pa morajo vsi biti pripravljeni sprejeti drug drugega, spoštovati upravičene razlike in se naučiti živeti kot ena družina. »Vsakič, ko si osebe ponižno in odprto medsebojno prisluhnejo, lahko pridejo na plan skupne vrednote in želje. Na raznolikost se ne bo več gledalo kot na grožnjo, ampak kot na vir obogatitve. Pot nasproti pravičnosti, spravi in družbeni harmoniji se pokaže bolj jasno.«

V tem smislu mora veliko delo obnove zaobjemati predvsem »spodbujanje človekovega dostojanstva, spoštovanje človekovih pravic in polno vključitev vsakega člana družbe«. Tako je papež Frančišek sklenil svoj pozdravni nagovor na Šrilanki. Na koncu je le še zaželel političnim, verskim in kulturnim voditeljem, da bi vsako svojo besedo in vsako dejanje pretehtali glede na dobro, ki bo sledilo. S tem bodo prispevali k dolgotrajnemu materialnemu in duhovnemu napredovanju šrilanškega naroda. »Da bi ti dnevi, ki jih bomo preživeli skupaj, lahko bili dnevi prijateljstva, dialoga in solidarnosti.«

Besede v zlati knjigi
Pred odhodom z letališča se je papež Frančišek podpisal v zlato knjigo in zraven pripisal besede: »Nad narod te ljubljene dežele Šrilanke, bisera Indijskega oceana, kličem obilje Božjega blagoslova miru, blaginje in harmonije.«