V torek, 13. januarja, izide pri založbi Piemme knjiga z naslovom Ta ekonomija ubija

TORINO (ponedeljek, 12. januar 2015, RV) – V nedeljo je italijanski dnevnik La Stampa, pod katerim je tudi znani Vatican Insider, objavil intervju s papežem Frančiškom, ki sta ga za knjigo z naslovom Ta ekonomija ubija, napravila na začetku oktobra lani koordinator Vatican Insiderja Andrea Tornielli in vatikanist La Stampe Giacomo Galeazzi. Knjiga izide v torek, 13. januarja pri založbi Piemme.  V knjigi so zbrani in analizirani govori, dokumenti in nastopi papeža Frančiška o uboštvu, migraciji, družbeni pravičnosti, ohranjanju stvarstva. S temi papeževimi stališči pa so se v knjigi soočili znani izvedenci na področju ekonomije, financ in družbenega nauka Cerkve, prof. Stefano Zamagni, bankir Ettore Gotti Tedeschi. V knjigi so predstavljene tudi reakcije, ki so jih papeževa stališča sprožila. Spodnji obširen izsek intervjuja s papežem Frančiškom sta poleg La Stampe objavila še La Nación v španščini in Associated Press v angleščini.

ANDREA TORNIELLI
GIACOMO GALEAZZI
Marksist, komunist, pavperist (zagovornik revežev). Frančiškove besede o uboštvu, o socialni pravičnosti, njegovo pogosto usmerjanje pozornosti na pomoči potrebne, so naletele na kritike, pa tudi na obsodbe, včasih izrečene s trdoto in sarkazmom. Kako vse to živi papež Frančišek? Zakaj je bila tema o uboštvu v njegovem nauku tako navzoča?

Svetost, kapitalizem, ki ga živimo zadnja desetletja, je po vašem mnenju na nek način nepovraten sistem?
»Ne vem, kako bi odgovoril na to vprašanje. Priznam, da je globalizacija zelo pomagala ljudem, da so se dvignili iz revščine, a je toliko drugih obsodila na smrt od lakote. Res je, da je na splošno gledano, naraslo svetovno bogastvo, so pa tudi porasle neenakosti in se je pojavila nova revščina. To kar je znano je, da se ta sistem ohranja s pomočjo kulture izmečkov, o kateri sem že večkrat spregovoril. Obstaja politika, sociologija in tudi drža izločanja. Ko v središču nekega sistema ni več človek temveč denar, ko denar postane malik, so možje in žene preprosto samo orodje družbenega in ekonomskega sistema, za katerega je značilno, oziroma v katerem prevladuje izredno porušeno ravnovesje. In tako se 'izloči' tisto, kar ni v službi tej logiki. S to držo se 'izloči' otroke in ostarele, dandanes pa tudi mlade. Name je izredno naredilo vtis to, ko sem izvedel, da je v razvitih deželah toliko milijonov mladih pod petindvajsetimi leti, ki nimajo dela. Poimenoval sem jih 'né-né', saj ne študirajo, niti ne delajo. Ne študirajo, ker nimajo možnosti, ne delajo, ker ni dela. Bi pa rad omenil pri tej kulturi izmečkov tudi otoke, ki se jih zavrže s splavi. Čudi me tako nizka nataliteta tukaj v Italiji, saj se s tem izgublja povezava s prihodnostjo. Ta ista kultura izločanja pa prinaša ostarelim skrito evtanazijo s tem, ko se jih zanemarja. Namesto da bi bili naš spomin, povezava z našo preteklostjo in zaklad modrosti za prihodnost. Včasih se vprašam, kakšen bo naslednji 'izmeček'? Pravočasno se moramo ustaviti. Prosim, ustavimo se že! Da odgovorim na zastavljeno vprašanje, bi pa rekel: ne imejmo teh stvari za nepovratne, nikar se ne vdajmo. Skušajmo ustvarjati družbo in ekonomijo, kjer bosta človek in njegova dobrobit v središču, in ne denar.«