Papeževa jutranja homilija govorila o Bogu, ki je ljubezen

VATIKAN (četrtek, 8. januar 2015, RV) – Sveti oče je danes zjutraj prvič v novem letu daroval mašo v kapeli Doma svete Marte. Med homilijo je spregovoril o Bogu, ki je ljubezen, ter izpostavil, da krščanska ljubezen sestoji iz konkretnih dejanj in ne besed.

V teh dneh po božiču je ključna beseda v bogoslužju »razglašenje« oziroma »prikazanje«, je papež začel homilijo. Jezus se »pokaže« na praznik razglašenja, ob krstu in med gostijo v Kani. A kako lahko spoznamo Boga? O tem nam govori apostol Janez v današnjem berilu, ko pravi, da je za spoznanje Boga naš intelekt, naš razum, nezadosten. Boga namreč lahko v polnosti spoznamo samo v srečanju z Njim, za srečanje pa razum ni dovolj. Potrebno je nekaj več.

»Bog je ljubezen. In samo po poti ljubezni lahko spoznaš Boga,« je poudaril papež Frančišek in pojasnil, da gre za razumsko ljubezen, torej ljubezen, ki jo spremlja razum. A kako ljubim tisto, kar ne poznam? To pa je nauk dveh zapovedi, je nadaljeval papež: »Najpomembnejša je ljubiti Boga, kajti On je ljubezen. Druga pa je ljubiti bližnjega. Da pa bi prispeli do prve, se moramo povzpeti po stopnicah druge. Torej preko ljubezni do bližnjega prispemo do spoznanja Boga, ki je ljubezen. Samo tako, da ljubimo razumsko, a ljubimo, lahko prispemo do te ljubezni.«

Zato torej moramo ljubiti drug drugega: ker je ljubezen od Boga in kdor ljubi, je rojen iz Boga, je zatrdil papež in ponovno pripomnil: da bi poznali Boga, je treba ljubiti. »Kdor ljubi, pozna Boga. Kdor ne ljubi, Boga ni spoznal, kajti Bog je ljubezen.« Vendar pa tu ne gre za ljubezen iz telenovel, je opozoril Frančišek. Gre za trdno, močno ljubezen, večno ljubezen, ljubezen, ki se pokaže v Sinu, saj je prišel, da bi nas rešil. Gre za konkretno ljubezen, ljubezen del in ne besed. Da bi poznali Boga je potrebno vse življenje. Potrebna je pot ljubezni, spoznavanja; pot ljubezni do bližnjega, ljubezni do tistih, ki nas sovražijo, ljubezni do vseh.

Sveti oče je nadaljeval, da nismo bili mi tisti, ki smo ljubili Boga, ampak je bil On tisti, ki je ljubil nas in poslal svojega Sina kot spravno žrtev za naše grehe. V Jezusu osebi lahko motrimo Božjo ljubezen. Sledeč njegov zgled, bomo stopnico za stopnico prispeli do Božje ljubezni, do poznavanja Boga, ki je ljubezen. Frančišek je spomnil na preroka Jeremijo in dodal, da nas Božja ljubezen vedno »prehiteva«. Bog nas prvi ljubi, še preden ga mi iščemo. Božja ljubezen je kot »mandeljni cvet«, ki »spomladi prvi zacveti«. Gospod nas prvi ljubi. To presenečenje bomo vedno imeli, je pripomnil. Ko se Bogu približamo preko del ljubezni, molitve, obhajila, Božje besede, ga že najdemo tam, prvega, kako nas čaka; tako zelo nas ljubi.

Ob koncu homilije je Frančišek spregovoril še o današnjem evangeliju, ki opisuje Jezusovo pomnožitev kruha in rib. Gospodu se je zasmilila velika množica, ki ga je prišla poslušat, kajti bili so kakor ovce, ki nimajo pastirja, brez smeri. Tudi danes je po papeževih besedah v naših mestih in deželah veliko ljudi brez smeri. Zato jih je Jezus učil in ljudje so ga poslušali. A ko je bilo že pozno in je učencem rekel, naj jim dajo jesti, so ti »postali nekoliko nervozni«. In ponovno je Bog prispel prvi; učenci niso razumeli prav ničesar.

»Takšna je ljubezen Boga: vedno nas čaka, vedno nas preseneti,« je povedal papež. »Je Oče, naš Oče, ki nas zelo ljubi, ki je vedno pripravljen, da nam odpusti. Vedno! Ne enkrat, ampak sedemdesetkrat sedemkrat. Vedno! Kot oče, poln ljubezni. In da bi poznali tega Boga, ki je ljubezen, se moramo povzpeti po stopnici ljubezni do bližnjega, po delih ljubezni, po delih usmiljenja, ki nas jih je naučil Gospod. Naj nam Gospod v teh dneh, ko nas Cerkev vabi k premišljevanju o razglašenju Boga, podeli milost, da ga bomo spoznali po poti ljubezni,« je sveti oče sklenil homilijo.