Papeževa kateheza govorila o materah: Matere, najmočnejši protistrup egoističnemu individualizmu

VATIKAN (sreda, 7. januar 2015, RV) – Prva splošna avdienca v novem letu je govorila o materah, njihovi središčni vlogi v življenju posameznika, družbe in Cerkve. Papež Frančišek je tako nadaljeval sklop katehez o družini, današnjo pa začel z Božjo Materjo. V teh dneh je cerkveno bogoslužje pred nas postavilo ikono Device Marije, Božje matere. Prvi dan novega leta je praznik Matere Božje, temu sledi epifanija, ko se spominjamo obiska modrih. Evangelist Matej zapiše: »Stopili so v hišo in zagledali dete z Marijo, njegovo materjo. Padli so predenj in ga počastili« (Mt 2,11). Mati je tista, ki potem, ko ga je rodila, Sina predstavi svetu, je dejal papež vernikom, ki so napolnili Avlo Pavla VI.

V vsaki družini je mama
V družini je mati. Vsaka človeška oseba dolguje življenje materi. Skoraj vedno ji mnogo dolguje tudi glede svojega nadaljnjega življenja, glede človeške in duhovne vzgoje. Vendar pa je za mater, čeprav je zelo povzdignjena s simboličnega zornega kota, malo posluha in se ji malo pomaga v vsakdanjem življenju, »malo se upošteva njeno središčno vlogo v družbi«. Še več, pogosto se pripravljenost mater za žrtvovanje za lastne otroke izkorišča, da bi se tako »privarčevalo« pri stroških družbe.

Več posluha za matere
Zgodi se, da tudi v krščanski skupnosti mati ni vedno obravnavana na pravi način in je zanjo bolj malo posluha. Pa vendar je Jezusova mati v središču življenja Cerkve, je dejal papež in pripomnil, da bi se materam, ki so pripravljene mnogo žrtvovati za lastne otroke in neredko tudi za druge, moralo nameniti več posluha. Bolje bi se moralo razumeti njihov vsakdanji boj, da bi bile bolj učinkovite na delu ter pozorne in ljubeče v družini. Bolje bi se moralo razumeti, po čem hrepenijo, da bi izrazile najboljše in najpristnejše sadove svoje emancipacije.

Mučeništvo mater
»Matere so najmočnejši protistrup za širjenje egoističnega individualizma,« je poudaril papež. Pojasnil je, da individuum pomeni tisto, kar se ne more razdeliti. Matere pa se »razdelijo«, najprej takrat, ko v sebi nosijo otroka, da bi ga dale na svet in ga vzgojile. »Matere so tiste, ki najbolj sovražijo vojne, saj ubijajo njihove otroke … One pričujejo o lepoti življenja.« Frančišek je pri tem spomnil na nadškofa Oscarja Arnulfa Romera. Ta je govoril, da matere živijo »materinsko mučeništvo«. Na pogrebu nekega umorjenega duhovnika je Romero dejal, da moramo vsi biti pripravljeni umreti za našo vero, četudi nam Gospod ni namenil te časti. Dati življenje ne pomeni samo biti ubit. Dati življenje, imeti duh mučeništva, pomeni dati življenje v dolžnosti, tišini, molitvi, poštenem izpolnjevanju dolžnosti, v tisti tišini vsakdanjega življenja; dajati življenje po malem. Tako kot ga daje mati, ki brez strahu, s preprostostjo materinskega mučeništva, v svojem telesu spočne otroka, ga da na svet, ga doji, ga ljubeče vzgaja in neguje. To je dati življenje. To je mučeništvo, je papež navedel Romerove besede in dodal: »Da, biti mati, ne pomeni samo dati na svet otroka, ampak je to tudi življenjska izbira. Življenjska izbira matere je izbira za dati življenje.«

Družba brez mater je nečloveška družba
»Družba brez mater bi bila nečloveška družba, kajti matere znajo vedno, tudi v najtežjih trenutkih, pričevati o nežnosti, predanosti in moralni moči,« je izpostavil. Matere pogosto posredujejo tudi najgloblji smisel za versko prakso. V prve molitve, prva dejanja pobožnosti, ki se jih nauči otrok, je vrisana vrednost vere v življenju človeka. To je sporočilo, ki ga matere vernice znajo posredovati brez večjih pojasnjevanj; ta bodo prišla pozneje, a zametek vere je v tistih prvih dragocenih trenutkih. Brez mater ne bi bilo novih vernikov in tudi vera bi izgubila velik del svoje preproste in globoke topline. Papež je še dodal, da je tudi Cerkev naša mati. Mi nismo sirote, imamo mater. Smo otroci Cerkve, otroci Matere Marije in otroci naših mater.

Mame, Cerkev, Marija – hvala!
Sveti oče se je ob koncu kateheze z besedami zahvale obrnil na vse matere: »Predrage mame, hvala, hvala za to, kar ste v družinah, in za to, kar dajete Cerkvi in svetu. In tudi tebi, ljuba Cerkev, hvala, hvala, ker si mati. In tebi, Marija, Božja mati, hvala, da nam kažeš Jezusa.«