Papež Frančišek in leto 2014: Julij in avgust

VATIKAN (torek, 30. december 2014, RV) – Papež Frančišek in leto 2014: drugo leto pontifikata, pet mednarodnih apostolskih potovanj, štirje apostolski obiski v Italiji, skoraj dva milijona vernikov na 43 sredinih splošnih avdiencah, jutranje svete maše, izredna sinoda o družini …: Julij in avgust

Julij: Molise, opravičilo žrtvam spolnih zlorab, pozivi k miru, Caserta
5. julija je papež Frančišek obiskal južnoitalijansko deželo Molise. Najprej se je v mestu Campobasso sestal s kulturniki in delavci, daroval sveto mašo, se srečal še z bolniki in kosil z ubogimi. Zatem je v Castelpetrosu pozdravil mlade. Med drugim jim je dejal: »Človek hrepeni, da bi ljubil in bil ljubljen. To je človekovo najgloblje hrepenenje. Kultura provizoričnega ne povzdiguje naše svobode, ampak nam jemlje resnične in pristne cilje … Ne dopustite si vzeti želje, da bi v svojem življenju gradili velike in trdne stvari! Ne zadovoljite se z majhnimi cilji! Dihajte srečo, imejte pogum, pogum, da izstopite iz sebe.« Kasneje je papež odšel še v Isernio, kjer se je srečal z zaporniki in bolniki in je uradno odprl jubilejno Celestinovo leto.

Med mnogimi oblikami, kako se papež Frančišek približa ljudem, so intervjuji. Eden od teh je bil letos poleti objavljen v rimskem časopisu Il Messaggero. V le-tem je papež med drugim zatrdil, da kar se tiče njegovega »programa«, sledi tistemu, kar so kardinali prosili na generalnih kongregacijah pred konklavom. »Moje odločitve so sad srečevanj pred konklavom. Ničesar nisem storil sam,« je pojasnil papež.

V začetku julija je v Vatikanu potekalo 5. zasedanje sveta kardinalov. Na le-tem je bilo odločeno, da se dotedanjim članom pridruži še eden. Svet kardinalov tako sedaj šteje devet članov.

7. julija se je papeževe jutranje maše, katerim čez poletje sicer niso prisostvovali verniki kot je običajno med letom, udeležila skupina oseb, ki so bile žrtve zlorab s strani duhovnikov. Papež Frančišek se je z njimi osebno srečal in jim prisluhnil, v homiliji pa je ostro obsodil spolne zlorabe mladoletnih, prosil odpuščanja za storjene grehe v imenu storilcev ter se za vse storjeno zlo opravičil. »V službi Cerkve ni prostora za tiste, ki zagrešijo spolne zlorabe. Obvezujem se, da ne bom toleriral krivice, ki jo mladoletniku stori katerikoli posameznik, neodvisno od kleriškega stanu.«

Papež Frančišek večkrat poziva k miru. Sredi julija je spomnil na dogajanje v Sveti deželi: »'Nikoli več vojne! Z vojno je vse uničeno!' Vlij v nas pogum, da bomo uresničili konkretna dejanja za izgradnjo miru. Naredi nas razpoložljive, da bomo slišali krik naših sodržavljanov, ki nas prosijo, naj naša orožja spremenimo v sredstva miru, naše strahove v zaupanje in naše napetosti v odpuščanje.«

Konec julija je papež Frančišek presenetil zaposlene v Vatikanu, ko je nenapovedano prišel na kosilo v vatikansko menzo. Kot vsi ostali se je postavil v vrsto, izbral jedi in prisedel k ostalim gostom menze.

»Digitalna celina je kraj srečanja med moškimi in ženskami, katerih želje in katerih izzivi niso virtualni.« Tako je papež zapisal v sporočilu, katerega je poslal udeležencem četrtega narodnega kongresa o pastorali sredstev družbenega obveščanja v Braziliji.

26. julija je papež obiskal mesto Caserta v italijanski pokrajini Kampaniji. Posebej se je srečal z duhovniki, katerim je na srce položil besede: ustvarjalnost, molitev, bližina, dialog. Daroval je tudi sveto mašo. V Caserti pa se je papež dva dni kasneje srečal tudi s pastorjem evangelijske binkoštne cerkve, prijateljem iz časa, ko je bil nadškof v Buenos Airesu, in s člani njegove skupnosti.

Avgust: nemški ministranti, Južna Koreja
5. avgusta se je papež Frančišek v Vatikanu srečal s kar 50 tisoč nemškimi ministranti, ki so bili na narodnem romanju v Rimu. Med drugim jih je spodbudil: »Dragi fantje in dekleta, ne zlorabljajte vaše svobode! Ne zapravite velikega dostojanstva Božjih otrok, ki vam je bilo podarjeno! Če boste sledili Jezusu in njegovemu evangeliju, bo vaša svoboda zacvetela in obrodila dobre in obilne sadove!«

10. avgusta je papež znova pozval k miru v Iraku: »Otroci, ki so med begom umrli od žeje in lakote; ugrabljene žene; umorjene osebe, vsakovrstno nasilje, vsepovsod uničenje. Uničene hiše, uničena verska, zgodovinska in kulturna dediščina. Vse to hudo žali Boga in hudo žali človeštvo. V imenu Boga ne moremo sejati sovraštva. V imenu Boga se ne moremo iti vojne! Vsi mi, ko mislimo na to stanje, na te ljudi, sedaj umolknimo in molimo!«

13. avgusta je papež Frančišek odpotoval v Južno Korejo. Osrednji dogodek apostolskega potovanja je bilo srečanje z mladimi, zbranimi na 6. dnevu azijske mladine. Papež jim je spregovoril o izbiri življenjske poti: »Tebi ni treba izbirati poti. Gospod jo mora izbrati! Jezus jo je izbral. Ti ga moraš le poslušati in ga vprašati: 'Gospod, kaj naj naredim?'« V nadaljevanju pogovora z mladimi je papež spomnil še, da nihče od nas ne ve, kaj nas čaka v življenju. Lahko smo naredili grde, zelo grde stvari, vendar ne smemo obupati. Oče je, ki nas vedno čaka: »Vrnite se! Vrnite se! Vrnite se domov, ker vas čaka Oče.«

Med obiskom v Južni Koreji je papež za blažene razglasil mučenca Pavla Yun Ji-Chunga in njegovih 123 tovarišev. Slovesnosti se je udeležilo kar 800 tisoč vernikov. »Danes je za vse Korejce dan velikega veselja,« je zatrdil sveti oče. Pogosto izkušamo, da svet našo vero preizkuša: »Vendar pa nas mučenci opozarjajo, da Kristusa postavimo nad vse in da na preostalo v tem svetu gledamo preko odnosa z Njim in njegovim večnim kraljestvom. Izzivajo nas, da se vprašamo, če je kaj, za kar bi bili pripravljeni umreti.«

Med mnogimi drugimi dogodki na programu obiska je bilo še srečanje z azijskimi škofi. Slednjim je papež Frančišek spregovoril o pomenu dialoga, odprtosti, o skušnjavah, o krščanski identiteti in sposobnosti empatije. V Vatikan se je papež iz Južne Koreje vrnil 18. avgusta.

21. avgusta se je papež sestal s kardinalom Fernandom Filonijem. Prefekt Kongregacije za evangelizacijo narodov je namreč kot posebni papežev odposlanec predhodno odšel v Irak, da bi v imenu svetega očeta iraškim beguncem prinesel konkretno solidarnost. Njegovo poslanstvo je bilo izključno humanitarne narave.