Lk 1,26-38
Oznanjenje
V šestem mesecu je Bog poslal angela
Gabrijela v galilejsko mesto, ki se imenuje Nazaret, k devici, zaročeni z možem, ki
mu je bilo ime Jožef, iz Davidove hiše, in devici je bilo ime Marija. In stopil je
k njej in rekel: »Pozdravljena, milosti polna, Gospod je s teboj!« Pri teh besedah
se je vznemirila in premišljevala, kaj naj pomeni ta pozdrav. Angel ji je rekel: »Ne
boj se, Marija, kajti našla si milost pri Bogu. Glej, spočela boš in rodila sina,
ki mu daj ime Jezus. Ta bo velik in se bo imenoval Sin Najvišjega. Gospod Bog mu bo
dal prestol njegovega očeta Davida in kraljeval bo nad Jakobovo hišo vekomaj in njegovemu
kraljestvu ne bo konca.« Marija pa je rekla angelu: »Kako se bo to zgodilo, ko ne
spoznam moža?« Angel ji je odgovoril in rekel: »Sveti Duh bo prišel nadte in moč Najvišjega
te bo obsenčila; in zato se bo tudi Sveto, ki bo rojeno, imenovalo Božji Sin. Glej,
tudi tvoja sorodnica Elizabeta je spočela sina v svoji starosti; in to je šesti mesec
njej, ki jo imenujejo nerodovitno. Pri Bogu namreč ni nič nemogoče.« Marija pa je
rekla: »Glej, dekla sem Gospodova, zgôdi se mi po tvoji besedi!« In angel je šel od
nje.
Razlaga cerkvenih očetov
Oznanilo Jezusovega rojstva je neposredno
za napovedjo Janezovega rojstva. Evangelist začne opis prizora z vstopom Gabrijela,
katerega ime pomeni 'Božja moč'. Globok vtis napravi kratkost opisa Marijine osebnosti.
Edini pomemben podatek je njena deviškost, ki jo ponudi v dar Bogu. Tako sv. Beda
Častitljivi opaža in razlaga začetek današnjega evangeljskega odlomka v svojih homilijah
o Lukovem evangeliju. Sveti Hieronim pa o Mariji pravi, da je zaročenka in devica,
ki bo takšna ostala tudi po Jezusovem rojstvu. Sv. Ambrož pa v Mariji vidi predpodobo
Cerkve, ki bo tudi kot nevesta ostala brez madeža. Z zaroko ima tako Marija moža med
nosečnostjo in porodom, nadaljuje sv. Beda z razlago. Origen pa je ugotovil, da se
je pozdrav »Pozdravljena, milosti
polna« uporabil samo za Marijo.
Peter Krizolog pravi, da je angel med pozdravom oznanil tudi, »Gospod je s teboj!«, kar je Marijo vznemirilo, sv. Ambrož pa dodaja, da se je to zgodilo zaradi
njene sramežljivosti. Z Jezusovim spočetjem v Mariji se začenja novo obdobje zveličanja,
pravi Beda ter nadaljuje, kot je Eva v svojem telesu nosila vse človeštvo obsojeno
na greh, pa sedaj Marija nosi v svojem telesu novega Adama, ki bo s svojo milostjo
priklical v življenje novo človeštvo. Angel se je razveselil Marije, kot sedeža Božje
slave, saj se je Bog poslužil njenega telesa, da bi ljudi povedel v svojo slavo, poje
Stichera (himna) vzhodne liturgije za praznik Oznanjenja. Prudencij pa pravi, da je
Marija dobila pojasnila o otroku od Gabrijela, ki ji razodene božansko skrivnost Božjega
delovanja v njej, saj bo ostala devica, čeprav bo postala mati. Maksim torinski pa
prepozna v Zveličarjevem rojstvu navzočnost Trojice, ki pričuje v prid deviškemu rojstvu.
K temu sv. Beda dodaja, da bo v Mariji spočeti otrok, tako Božji Sin kot sin človekov.
Efrem sirski pa razlaga, da se ime Jezus bolj nanaša na njegovo delovanje kot na njegovo
naravo, ker bo ljudstvo rešil njegovih grehov, k temu pa vzhodna zaključna himna na
praznik Oznanjenja dodaja, da bo vse privedel k novemu stvarjenju sveta, saj je ta,
ki ga je Marija spočela v svojem telesu, nihče drug kot Stvarnik vseh stvari, dodaja
Stichera.
Misli Benedikta XVI.
Benedikt XVI. je o brezmadežnemu
spočetju Device Marije spregovoril med nagovorom pred molitvijo Angelovega češčenja
8. decembra 2011. Kot je leta 1854 v apostolskem pismu Ineffabilis Deus razglasil papež Pij IX., je Marija bila »po izredni milosti vsemogočnega Boga, z ozirom na zasluženje Jezusa
Kristusa, Zveličarja človeškega rodu, obvarovana vsakega madeža izvirnega greha«. To versko resnico vsebujejo tudi pozdravne
besede nadangela Gabriela: »Pozdravljena,
obdarjena z milostjo, Gospod je s teboj!« Izraz »obdarjena z milostjo« kaže na čudovito delo ljubezni Boga, ki
nam je želel ponovno dati življenje in svobodo, izgubljeno z grehom, in sicer po učlovečenem
edinorojenem Sinu. Zato se vse od drugega stoletja na Vzhodu in Zahodu Cerkev priporoča
Devici in jo časti, saj je s svojim »Zgodi se« približala
nebo k zemlji ter postala tako »Bogorodica
in Rednica našega življenja«,
kot to v starodavni pesmi zapiše sv. Roman Melodes. V sedmem stoletju je sv. Sofronij
Jeruzalemski opeval veličino Marije, ker se je v njej naselil Sveti Duh: »Ti presegaš vse darove, ki jih je veličastvo
Boga kdajkoli namenilo kakšni človeški osebi. Od vseh si bogatejša s posedovanjem
Boga, ki prebiva v tebi.« Sv.
Beda Častitljivi pa pravi: »Marija
je blagoslovljena med vsemi ženami, ker je z okrasjem devištva bila deležna milosti
biti mati otroka, ki je Bog.«
All the contents on this site are copyrighted ©. |