Papež o prostovoljstvu: Potrebno je pričevati o zastonjskosti

VATIKAN (četrtek, 4. december 2014, RV) – S papežem Frančiškom so se danes srečali člani mednarodne zveze, ki povezuje krščanske prostovoljske organizacije. Okoli dva tisoč se jih je zbralo v Avli Pavla VI. in prisluhnilo papežu, ki jim je dejal, da je njihova pomoč ljudem v stiski »živo oznanilo Kristusove nežnosti, ki hodi s človeštvom vsakega časa«. Spodbudil jih je k pričevanju o zastonjskosti in oblikovanju protagonizma revnih. »Zelo je potrebno pričevati o vrednosti zastonjskosti: reveži ne smejo postati priložnost za zaslužek!« je poudaril.

Revščina danes spreminja obraz in se pojavlja v novih oblikah. Tudi sami reveži želijo postati protagonisti, organizirajo se in udejanjajo solidarnost. Prostovoljci so poklicani, da sprejmejo ta znamenja časov in postanejo sredstvo, ki je v službi protagonizma revnih. Solidarnost z revnimi pomeni razmišljati in delovati v okviru skupnosti, pred prilaščanje dobrin s strani nekaterih postaviti kot prioriteto življenje vseh. Gre tudi za boj proti strukturnim vzrokom za revščino: neenakost, pomanjkanje dela in doma, zanikanje socialnih in delavskih pravic. »Solidarnost je način oblikovanja zgodovine z reveži, tako da se izogibamo domnevnim altruističnim delom, ki drugega vodijo v pasivnost,« je poudaril papež.

Spregovoril je o glavnih vzrokih revščine, med katerimi je tudi ekonomski sistem, ki ropa naravo. Pri tem je omenil predvsem izsekavanje gozdnih površin ter okoljske katastrofe in krčenje biološke raznolikosti. Stvarstvo ni lastnina, s katero lahko svojevoljno razpolagamo, še manj pa je lastnina nekaterih. »Stvarstvo je čudovit dar, ki nam ga je dal Bog, da bi zanj skrbeli in ga uporabljali v korist vseh, s spoštovanjem,« je zatrdil in zbrane spodbudil, naj se še naprej zavzemajo, da bi stvarstvo ostalo dediščina vseh in bilo v vsej svoji lepoti izročeno prihodnjim generacijam.

S tem ko prostovoljne organizacije delujejo tudi v državah, kjer so vojne razmere, prav tako sodelujejo v oblikovanju miru. Vztrajno si prizadevajo, da bi »razorožili misli«, med seboj približali osebe, zgradili mostove med kulturami in religijami. »Vera vam bo pomagala, da boste to zmogli tudi v najtežjih državah, kjer se zdi, da spirala nasilja ne pušča prostora razumnosti,« je opogumil Frančišek. Posebno znamenje miru in upanja je njihova prostovoljna dejavnost v begunskih taboriščih, kjer se srečujejo z obupanimi ljudmi, z obrazi, na katerih so sledi nasilja, z otroki, ki so lačni hrane, svobode in prihodnosti. Ti ljudje bežijo pred grozotami vojne. »Koliko oseb je preganjanih zaradi vere, prisiljenih zapustiti svoje domove, kraje čaščenja, svojo zemljo, vse, kar imajo radi! Koliko zlomljenih življenj! Koliko trpljenja in koliko uničenja! Pred vsem tem se Kristusov učenec ne umakne, ne obrne obraza v drugo stran, ampak želi poskrbeti za to razbolelo človeštvo, z bližino in evangeljskim sprejemanjem.« Frančišek je spomnil še na migrante in begunce, ki so za sabo pustili težke življenjske razmere in nevarnosti vseh vrst. Poudaril je, da je potrebno sodelovanje vseh: institucij, nevladnih organizacij in cerkvenih skupnosti, da bi lahko pospeševali ubrano sobivanje med osebami in različnimi kulturam.

Papež je ob koncu govora predstavnike prostovoljskih organizacij še spodbudil, naj z veseljem nadaljujejo to pot zvestobe do človeka in Boga ter vedno bolj v središče postavljajo Jezusa. Pomembno je tudi, da vsak dan najdejo čas za osebno srečanje z Bogom v molitvi: »To bo vaša moč v najtežjih trenutkih razočaranja, samote in nerazumevanja.«