Molitveni nameni za mesec december

VATIKAN (torek, 2. december 2014, RV) – Papež nas v mesecu decembru vabi k molitvi, da bi Odrešenikovo rojstvo prineslo mir in upanje vsem ljudem dobre volje. Mir in upanje sta dve dobrini, ki nam v današnjem času zelo primanjkujeta. V svetu je  ogromno trpljenja, bolečine in nemira. Vse preveč je ljudi, ki so onemogli. A otrok, ki se je  pred dva tisoč leti rodil v nekem oddaljenem revnem kraju, je utelešeni odgovor na potrebe našega planeta. Brez orožja in nasilja, brez vseh sredstev moči, ubog med ubogimi, je ta otrok postal vzor človečnosti. Nedolžen je sprejel žalitve, trpljenje in smrt iz ljubezni do prijateljev. Ta njegova ljubezen do konca je postala pot k novemu življenju za ves svet. V družbi, ranjeni od krivic in nasilja, od ambicij in pohlepa, nas tokratni molitveni namen tako opominja, da je orožje ponižnosti in ljubezni močnejše od najbolj smrtonosnih sredstev ubijanja. Spodbuja nas, naj širimo veselo novico o revnem otroku iz Nazareta. Ta ima v sebi moč, da izniči logiko zla, ki pušča za sabo bolečino in uničenje.

Molitveni namen svetega očeta za evangelizacijo se ta mesec glasi, da bi bili starši pristni oznanjevalci evangelija in da bi dragoceni dar vere prenesli na svoje otroke. Krščanska družina kot domača Cerkev je naravno okolje za oblikovanje otrokove osebnosti in predstavlja temelj verske vzgoje. Oče in mati prejmeta po zakramentu svetega zakona milost in hkrati dolžnost, da svoje otroke vzgajata v krščanski veri. Pa tudi, da sama s svojim življenjem pričujeta za človeške in verske vrednote ter jih posredujeta otrokom.  Tako se že ob učenju prvih besed otroci naučijo tudi slaviti Boga, ki ga doživljajo kot skrbnega in ljubečega očeta. Ko se učijo prvih dejanj nesebične ljubezni, se odpirajo bližnjim. V podarjanju sebe razvijajo občutek za sožitje z drugimi in za odprt in iskren  odnos z Bogom. Vsakodnevno življenje v resnično krščanski družini je v svojem bistvu že izkušnja Cerkve. Ta se kasneje v mladem človeku potrdi in razvije v dejavnem in odgovornem sodelovanju v širšem cerkvenem občestvu in družbi v celoti. Bolj ko krščanski starši gojijo zavest domače Cerkve, bolj se bodo njihovi sinovi in hčere vključevali v  življenje vesoljne Cerkve in toliko bolj bodo spoznavali lepoto krščanskega življenja ter živo občutili veselje ob tem, da lahko posvetijo svoje moči širjenju Božjega kraljestva.

Slovenski molitveni namen pa nas decembra vabi k molitvi, da bi nam Učlovečenje Besede in njeno bivanje med nami utrjevalo vero, da nam je Bog blizu. Naučimo se gledati na Kristusovo navzočnost v svoji sedanjosti. Naučimo se gledati na svojo stvarnost in v njej na vse-objemajočo stvarnost Njega, v katerem je bilo vse ustvarjeno. Naučiti se to je dar, ki nam ga podari Jezus Kristus, ki je prišel, da nas vodi k Očetu. On razsvetljuje oči našega srca, da ga lahko prepoznamo, če to hočemo, želimo in prosimo. V Njegovem imenu nam je dano vse. Božični čas je vabilo v Njegovo konkretno učlovečeno bližino, ki nas uči ljubiti ljudi in drobne stvari današnjega trenutka.