Ekumenska molitev v patriarhalni cerkvi v Istanbulu: Papež Frančišek in patriarh Bartolomej, »brata v upanju«

ISTANBUL (sobota, 29. november 2014, RV) – Pozno popoldne je v cerkvi ekumenskega patriarhata, ki je posvečena sv. Juriju, potekala ekumenska molitev. Bralo se je odlomek osmega poglavja starozavezne knjige Zaharija ter se molilo za papeža, patriarha in edinost svete Božje Cerkve. Zbrane sta nagovorila tako ekumenski patriarh Bartolomej kot papež Frančišek. Očenaš sta skupaj molila v latinščini, papež je v latinščini podelil tudi blagoslov, patriarh pa v grškem jeziku. Ob koncu molitve sta se umaknila v prostore ekumenskega patriarhata ter se zadržala v zasebnem pogovoru.

Frančišek izrazil hvaležnost in veselje
Papež Frančišek je med ekumensko molitvijo izrazil hvaležnost Bogu, da lahko moli skupaj z ekumenskim patriarhom, obenem pa tudi pričakovanje jutrišnjega dne, praznika sv. Andreja apostola, ki je zavetnik ekumenskega patriarhata. Kot je dejal, nam po besedah preroka Zaharije Gospod daje temelj, ki je trdna skala, na kateri lahko skupaj, z veseljem in upanjem delamo korake. Ta kamnit temelj je Gospodova obljuba: »Glej, rešil bom svoje ljudstvo iz dežele vzhajajočega sonca in iz dežele zahajajočega sonca … v resnici in pravičnosti« (Zah 8,7.8).

»Glej seme veselja«
Papež se je obrnil na patriarha Bartolomeja, izrekel zahvalo za njegov bratski sprejem ter dejal, da je njuno veselje veliko, kajti njegov izvir je onkraj, ni v njiju, ni v njunem prizadevanju in močeh, ampak je »v skupni izročitvi Božji zvestobi, ki daje temelj za gradnjo njegovega svetišča, ki je Cerkev«. »''Glej seme miru'' (Zah 8,12), glej seme veselja. Tistega miru in tistega veselja, ki ju svet ne more dati, a ju je Gospod Jezus obljubil svojim učencem in ju jim dal kot Vstali, v moči Svetega Duha,« je zatrdil Frančišek.

Brata v upanju
Spregovoril je o Andreju in Petru, ki sta poslušala to Gospodovo obljubo in sprejela ta dar. Bila sta brata po krvi, a srečanje s Kristusom ju je preoblikovalo v »brata po veri in ljubezni«. »V tem veselem večeru, v tej čuječni molitvi, bi rad dejal predvsem: brata v upanju,« so se glasile papeževe besede. »Kakšna milost, da sva lahko brata v upanju Vstalega Gospoda! Kakšna milost in kakšna odgovornost, da lahko skupaj hodiva v tem upanju, podprta s priprošnjo svetih bratov apostolov Andreja in Petra! In vedeti, da to občestvo upanja ne razočara, kajti ni utemeljeno na nama in na najinih revnih močeh, ampak na zvestobi Boga.«