Papež v Ankari: Nasproti fanatizmu in fundamentalizmu postaviti solidarnost vseh vernikov

ANKARA (petek, 28. november 2014, RV) – Papež Frančišek je danes začel svoje šesto mednarodno apostolsko potovanje v Turčijo. Okoli 13. ure po lokalnem času je prispel v Ankaro in najprej obiskal mavzolej prvega turškega predsednika Atatürka. Takoj zatem je v predsedniški palači potekal uradni sprejem in srečanje s turškim predsednikom Erdoganom.

Popoldne je bilo na programu srečanje s predstavniki turških oblasti, med katerim je papež Frančišek imel tudi prvi govor. V ospredje je postavil dialog, predvsem medverski in medkulturni, spregovoril je o razmerah na Bližnjem vzhodu in izpostavil situacijo v Siriji in Iraku, obsodil fanatizem in fundamentalizem, pozval k skupni odgovornosti ter poudaril pomembno vlogo Turčije. »Turčija, zaradi svoje zgodovine, geografskega položaja in pomembnosti, ki jo prevzema v regiji, ima veliko odgovornost: njene izbire in zgled imajo posebno vrednost in lahko znatno pomagajo pri pospeševanju civiliziranega srečanja in pri odkrivanju praktičnih poti miru in avtentičnega napredka,« je dejal papež.

Izpostavil je potrebo po dialogu, ki poglablja poznavanja in z razločevanjem vrednoti mnoge stvari, ki nas povezujejo; obenem nam pomaga z modrostjo in vedrino videti razlike, da bi se lahko učili tudi iz teh. Še naprej si je treba potrpežljivo prizadevati za izgradnjo trdnega miru, ki je postavljen na spoštovanje temeljnih pravic in dolžnosti, povezanih s človekovim dostojanstvom. Tako se lahko presežejo predsodki in bojazni ter se naredi prostor za spoštovanje, srečanje, razvoj. Za dosego tega cilja pa je po Frančiškovih besedah temeljno, da državljani muslimani, judje in kristjani »uživajo iste pravice in spoštujejo iste dolžnosti«. Na ta način se bodo lažje prepoznali kot bratje in tovariši na poti, se vedno bolj oddaljevali od nerazumevanj in pospeševali sodelovanje in dogovor. »Verska svoboda in svoboda izražanja, učinkovito zagotovljeni vsem, bosta spodbujali razcvet prijateljstva ter tako postali zgovorno znamenje miru,« je izpostavil papež.

V nadaljevanju je spomnil na razmere na Bližnjem vzhodu, ki je že predolgo »prizorišče bratomornih vojn«. Poudaril je, da se ne smemo predati pred stalnimi konflikti, kot da izboljšanje situacije na boljše ne bi bilo mogoče: »Z Božjo pomočjo lahko in moramo vedno obnavljati pogum za mir!« Izrecno se je obrnil na turškega predsednika Erdogana in dejal, da prispevek k dosegu tega visokega in pomembnega cilja lahko pride s strani medverskega in medkulturnega dialoga, ki opušča vsako obliko fundamentalizma in terorizma. »Nasproti fanatizmu in fundamentalizmu, iracionalnim fobijam, ki spodbujajo nerazumevanja in diskriminacije, je treba postaviti solidarnost vseh vernikov, ki ima za stebre spoštovanje človeškega življenja in verske svobode, kar sta svoboda bogočastja in svoboda do življenja v skladu z versko etiko, zagotavljanje vsega potrebnega za dostojno življenje in skrb za naravno okolje,« je zatrdil papež.

Spregovoril je tudi o terorističnem nasilju v Siriji in Iraku, kršenju najosnovnejših humanitarnih zakonov glede zapornikov in etničnih skupin, velikem preganjanju manjšin, katerega žrtve so tudi kristjani in jezidi. Turčija, ki je sprejela veliko število beguncev, je po Frančiškovih besedah neposredno vpletena v te dramatične razmere, mednarodna skupnost pa ima moralno dolžnost, da državi pomaga pri oskrbi teh beguncev. Poudaril je, da je zaustavitev krivičnega agresorja dopustna, a vedno v spoštovanju mednarodnega prava, pri čemer je papež še izpostavil, da razrešitev problema ne sme biti zaupana samo vojaškemu odgovoru. »Potrebna je večja skupna zavzetost, postavljena na vzajemno zaupanje, ki bo omogočila trajen mir in končno namenila vire za prave boje, vredne človeka, ne za oboroževanje, ampak za boj proti lakoti in boleznim, za trajnostni razvoj in varovanje stvarstva, za pomoč v mnogih oblikah revščine in marginalnosti, ki jih ne manjka niti v modernem svetu.«