VATIKAN (nedelja, 23. november 2014, RV) – »Danes nas liturgija
vabi, da bi se zazrli v Jezusa kot Kralja vesoljstva. Lepa molitev hvalospeva nas
spominja, da je njegovo kraljestvo 'kraljestvo resnice in življenja, kraljestvo svetosti
in milosti, kraljestvo pravičnosti, miru in ljubezni'.« S temi besedami je papež
Frančišek začel današnjo homilijo med sveto mašo, ki jo je daroval na Trgu sv. Petra.
Na začetku le-te je vodil tudi obred kanonizacije šestih novih svetnikov. Za svete
je tako razglasil štiri Italijane in dva Indijca. To so: Giovanni Antonio
Farina, škof v Vicenzi in redovni ustanovitelj (1803-1888), Kuriakose
Elias Chavara Svete družine, duhovnik in redovni ustanovitelj (1805-1871),
Ludvik iz Casorije, frančiškanski duhovnik in redovni ustanovitelj
(1814-1885), Nicola da Longobardi, samostanski brat pavlincev (1650-1709),
Eufrasia Eluvathingal Presvetega srca, redovnica iz kongregacije
sester Karmelske Matere Božje (1877-1952), Amato Ronconi, frančiškanski
tretjerednik in ustanovitelj hospica za revne romarje (1226-1292).
Svetopisemski odlomki na praznik Kristusa, Kralja vesoljstva, nam po papeževih besedah razodevajo, kako je Jezus uresničil svoje kraljestvo, kako ga uresničuje v teku zgodovine in kaj Jezusovo kraljestvo zahteva od nas.
Kako je Jezus uresničil svoje kraljestvo
Jezus je kraljestvo uresničil »z bližino in nežnostjo do nas«. On je Pastir,
o katerem govori prvo berilo iz knjige preroka Ekeziela. Ta odlomek je prepleten z
izrazi, ki nakazujejo »pozornost in ljubezen Pastirja do njegove črede«:
poiskati, poskrbeti, zbrati iz razkropljenosti, privesti na pašnik, dati počitek,
poiskati izgubljeno ovco, pripeljati nazaj to izgubljeno ovco, obvezati ranjeno, pozdraviti
bolno, skrbeti, pasti. Vse to je v Jezusu Kristusu postalo resničnost: »On je
resnično veliki Pastir ovc in varuh naših duš.«
Papež Frančišek se je nato obrnil na vse v Cerkvi, ki so poklicani biti pastirji. Ti se ne smejo oddaljiti od Jezusovega zgleda, sicer postanejo najemniki. Glede tega ima Božje ljudstvo nezmotljiv občutek: prepozna dobre pastirje in jih loči od najemnikov.
Kako Jezus še naprej uresničuje svoje kraljestvo
Jezus svoje kraljestvo uresničuje naprej tudi po zmagi, to je po vstajenju. Apostol
Pavel v prvem pismu Korinčanom pravi: »Kajti on mora kraljevati, dokler ne položi
vseh sovražnikov pod njegove noge.« Sveti oče je razložil, da Oče počasi vse
podvrže Sinu. Toda istočasno Sin vse podvrže Očetu, nazadnje tudi samega sebe.
»Jezus ni kralj na način tega sveta: zanj kraljevati ne pomeni ukazovati, temveč ubogati
Očeta, se mu izročiti, da bi se izpolnil njegov načrt ljubezni in zveličanja.«
Tako je med Očetom in Sinom popolna vzajemnost. Čas Kristusovega kraljestva je torej
čas podreditve vsega Sinu in izročitve vsega Očetu. Kot zadnji sovražnik bo uničena
smrt. In na koncu, ko bo vse podvrženo Jezusovemu kraljevskemu dostojanstvu, in bo
vse, tudi Jezus sam, podvrženo Očetu, bo »Bog vse v vsem«.
Kaj Jezusovo kraljestvo zahteva od nas
Današnji evangeljski odlomek, prilika o poslednji sodbi, pa nam pove, kaj Jezusovo
kraljestvo zahteva od nas: »Spomni nas, da sta bližina in nežnost življenjsko
pravilo tudi za nas in da bomo po tem sojeni. To bo protokol naše sodbe.« Kralj bo
rekel: »Pridite, blagoslovljeni mojega Očeta! Prejmite v dediščino kraljestvo, ki
vam je pripravljeno od začetka sveta! Kajti lačen sem bil in ste mi dali jesti, žejen
sem bil in ste mi dali piti, tujec sem bil in ste me sprejeli, nag in ste me oblekli,
bolan sem bil in ste me obiskali, v ječi sem bil in ste prišli k meni.« (Mt 25,34-36)
Pravični ga bodo vprašali: »Kdaj smo naredili vse to?« In on jim bo odgovoril:
»Resnično, povem vam: Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste
meni storili.« (Mt 25,40)
»Zveličanje se ne začne z izpovedjo Kristusovega kraljevskega dostojanstva, ampak s posnemanjem del usmiljenja, preko katerih je on uresničil kraljestvo. Kdor jih izvršuje, pokaže, da je sprejel Jezusovo kraljevsko dostojanstvo, saj je v svojem srcu napravil prostor za Božjo ljubezen. Na večer življenja bomo sojeni po ljubezni, po bližini in po nežnosti do bratov.« Od tega bo odvisno, ali bomo vstopili v Božje kraljestvo ali ne, in na katero stran bomo razporejeni. Jezus nam je s svojo zmago odprl svoje kraljestvo. A vsak od nas mora vstopiti sam. In sicer začenši že v tem življenju, kajti kraljestvo se začenja sedaj. In sicer tako, da smo konkretno blizu bratu, ki nas prosi za kruh, obleko, sprejem, solidarnost. Če tega brata ali to sestro resnično ljubimo, pa bomo z njima delili tudi »tisto, kar imamo najdragocenejše, to je Jezusa samega in njegov evangelij«.
Šest novih svetnikov: Pridite, blagoslovljeni mojega Očeta!
Zadnji del homilije je papež Frančišek posvetil šestim novim svetnikom. Ti so, vsak
v svojem okolju, preko del velikodušne predanosti Bogu in bratom služili njegovemu
kraljestvu in tako postali tudi njegovi dediči: »Vsak od njih je z izjemno ustvarjalnostjo
odgovoril na zapoved ljubezni do Boga in do bližnjega.« Posvečali so se služenju poslednjim,
pomagali so siromakom, bolnikom, ostarelim ali romarjem. Njihova posebna ljubezen
do najmanjših in ubogih je bila »odsev in mera brezpogojne ljubezni do Boga«.
Kajti ljubezen so iskali in odkrili v močnem ter osebnem odnosu z Bogom, iz katerega
se širi tudi prava ljubezen do bližnjega. Zato so ob uri sodbe zaslišali povabilo:
»Pridite, blagoslovljeni mojega Očeta! Prejmite v dediščino kraljestvo, ki vam
je pripravljeno od začetka sveta!«
»Z obredom kanonizacije smo ponovno izpovedali skrivnost Božjega kraljestva in počastili Kristusa Kralja, Pastirja, polnega ljubezni do svoje črede,« tako je še dejal papež Frančišek in nato zaključil: »Da bi novi svetniki s svojim zgledom in svojo priprošnjo v nas spodbudili veselje hoje po poti evangelija in odločitev, da ga sprejmemo kot kompas svojega življenja. Sledimo njihovim stopinjam, posnemajmo njihovo vero in njihovo ljubezen, da se bo tudi naše upanje obleklo v nesmrtnost. Ne pustimo se zmesti drugim zemeljskim in začasnim interesom. In naj nas na poti naproti nebeškemu kraljestvu vodi Mati Marija, Kraljica vseh svetnikov.«
All the contents on this site are copyrighted ©. |